Raziskava: kako se mladi izogibajo spletnim nevarnostim

Če želimo otroke zaščititi pred spletnimi nevarnostmi, si je potrebno priznati, da se predstave odraslih in otrok o spletnih problematičnih situacijah lahko razlikujejo. Kar odrasli dojemamo kot problematično, ni nujno, da bo pri otrocih dejansko povzročilo negativno ali škodljivo izkušnjo. Nova raziskava skuša s pomočjo fokusnih skupin in intervjujev med 349 otroki, starimi od 9 do 16 let, iz devetih evropskih držav (Belgija, Češka, Grčija, Italija, Malta, Portugalska, Romunija, Španija, VB), pojasniti, kaj otroci na spletu dojemajo kot problematično ali škodljivo, in kako se skušajo nevarnostim izogniti.

Razvojni procesi otrok in najstnikov ter digitalni svet se med seboj prepletajo. Njihove spletne izkušnje igrajo ključno vlogo pri številnih razvojnih vidikih svojega življenja, ko npr. raziskujejo svojo identiteto in spolnost, gradijo odnose z vrstniki ali romantične odnose, ter tudi pri moralnem in etičnem razvoju. Medtem ko starši, učitelji in drugi odrasli skrbniki menijo, da je izpostavljenost določenim spletnim vsebinam ali stikom lahko nevarna, lahko mladi to dojemajo drugače. Na primer, objava »seksi« fotografije in prejem spogledljivih komentarjev je za najstnika lahko laskavo in razburljivo. Kljub temu pa ima lahko izmenjava takšne slike tudi travmatične posledice, na primer, če bi najstnik prejel zelo negativne komentarje ali bi se slika razširila po spletu.

Meja med pozitivno in negativno spletno izkušnjo je tako zelo tanka. Rezultat je odvisen od razmer in ozaveščenosti otrok o težavah, s katerimi se lahko srečajo na spletu. Različni otroci lahko enako stanje različno zaznavajo. Nekateri so zelo previdni glede svojih osebnih podatkov, drugi pa menijo, da se ne bo zgodilo nič slabega, ne glede na to, kaj razkrijejo na spletu.

Raziskava je pokazala, da so za otroke in mlade najbolj problematične situacije spletno ustrahovanje, zloraba osebnih podatkov, nezaželen stik z neznanci in spolnost:

• Mlade ljudi zelo moti spletno ustrahovanje ter zloraba osebnih podatkov in zasebnosti. Skrbi jim prav tako povzročajo nezaželeni stiki z neznanimi osebami.
• Mladostnike vznemirjajo tudi vprašanja, povezana s spolno vsebino ali komunikacijo (seksting). Ali jih te vsebine motijo, je pogosto odvisno od konteksta.
• Mlade pogosto vznemirjajo ali motijo nezaželene vsebine, ki se nanašajo na šokantne ali agresivne vsebine, napačne ali zavajajoče informacije in nasploh vse informacije, ki jih niso iskali.
• Nekoliko manj pogosto mladi govorijo o tehničnih problemih (npr. virusih) ali komercialnih vsebinah, ki ustvarjajo neprijetne situacije. Večina se pri tem počuti razdraženo ali jih te vsebine motijo.
• Nekatere otroke skrbi prekomerna raba interneta in druge težave povezane z zdravjem, kot so nočne more zaradi spolnih ali drugih neprijetnih vsebin, težave z očmi, glavoboli in bolečine v hrbtenici.

Otroci se zavedajo možnih nevarnosti, ki prežijo nanje na internetu, tudi na družabnih omrežjih, vendar pa to ne pomeni tudi, da bodo zmeraj storili kaj v smeri, da se tveganju izognejo. Tudi, če se zavedajo nevarnosti, nekaterih otrok te nevarnosti preprosto ne skrbijo. Kljub temu pa je občutek zavedanja nevarnosti ključnega pomena pri učenju otrok, da bi se problematičnim situacijam na spletu izognili. Ugotovitve raziskave kažejo, da se otroci počutijo manj zaskrbljene in prestrašene, ko se čutijo sposobni obvladovati tveganja.

Otroci se nevarnim situacijam na spletu sicer skušajo izogniti na različne načine, na podlagi raziskave pa ugotavljajo, da lahko njihove pristope razdelimo v tri skupine:

• Instrumentalni ukrepi: konkretni ukrepi ali vedenje, da bi se izognili problematični situaciji. To pogosto vključuje tako imenovane tehnične ukrepe, ki zahtevajo določeno raven digitalne spretnosti, na primer spreminjanje nastavitev, nameščanje filtrov ali programske opreme.
• Samo-nadzor: nadzorovanje ali omejevanje posameznikove spletne aktivnosti in razkrivanja osebnih podatkov, na primer objavljanje nevtralnih (in ne intimnih) fotografij, omejevanje spletne komunikacije na ljudi, ki jih osebno pozna ipd.
• Vedenje izogibanja: (začasno) ne uporabljajo ali onemogočijo platformo ali aplikacijo, izogibajo se nekaterim spletnim dejavnostim ali aktivnostim. Na primer ne sprejmejo »prošnje za prijateljstvo«, ne odgovorijo na sporočila ali ignorirajo spletni stik.

Da bi se izognili ustrahovanju na spletu, se najraje poslužijo instrumentalnih ukrepov, kot je brisanje sporočil, »odprijateljijo« ali blokirajo določen stik. Včasih tudi kot priče ustrahovanju uporabijo gumb za prijavo, da bi preprečili nasilnežu, da bi ustrahoval še koga.

Ko se soočajo z možnostjo zlorabe osebnih podatkov ali nezaželenim stikom z neznancem, se otroci najpogosteje obrnejo na strategije, ki se osredotočajo na samo-nadzor ali (začasno) omejevanje njihovih spletnih aktivnosti, kot je sprejemanje »prošenj za prijateljstvo« samo od ljudi, ki jih osebno poznajo, ali so jih vsaj enkrat videli.

V primerih neprijetnih spolnih vprašanj se otrokom omejevanje njihovih spletnih dejavnosti ne zdi uporabno. Neprijetnim spletnim vsebinam ali komunikaciji (sekstingu) se tako skušajo izogniti tako, da se obrnejo vstran od situacije ali pazijo, da se v situacijo ne vključijo.

Ti rezultati kažejo, da je ozaveščenost o nevarnostih na spletu ključnega pomena, če želimo mlade motivirati v smeri preventivne strategije uporabe spleta. Čeprav razlikujemo tri vrste preventivnih ukrepov, namenjenih za reševanje problemov na spletu, pogosto vidimo, da se mladi ne omejujejo samo na eno strategijo za preprečevanje neprijetnih ali problematičnih izkušenj na spletu, temveč jih kombinirajo.

Vpogled v izbiro in kombinacijo preventivnih ukrepov med mladimi je koristen tudi za starše in učitelje, ki igrajo pomembno vlogo pri usmerjanju in podpori mladih pri njihovem raziskovanju svetovnega spleta.

Vir: EU Kids Online.