Točka osveščanja o varni rabi interneta in mobilnih naprav za otroke, najstnike, starše in učitelje

Prevare na Facebooku

S tem ko Facebook postaja komunikacijska platforma za vse večje število ljudi in blagovnih znamk, tudi problem z neželeno pošto postaja vse večja skrb. V letu 2010 je Facebook s pomočjo platforme proti nezaželeni pošti odstranil 95 % take pošte, vendar pa noben avtomatizirani sistem ni popoln, še posebej, če je platforma tako velika.

Goljufive povezave v objavah

Včasih so prevare zelo preproste in opazne – npr: ''Kliknite tukaj za ogled najbolj smešnega videoposnetka, ne bo vam žal…'', ali kaj podobnega. Bodite pozorni, kajti take strani so lahko vaba in vas lahko pripeljejo do škodljivih aplikacij.

Tovrstne povezave na zidu namreč skoraj vedno od nas zahtevajo, da se strinjamo z namestitvijo določene Facebook aplikacije, ki nato objavlja na naši strani in na strani naših prijateljev.

Do česa vse imajo dostop aplikacije, ki jih uporabljate

Vsa neželena pošta na Facebooku ne prihaja prek aplikacij, ki vam pošiljajo razna sporočila, ampak tudi preko aplikacij, ki zbirajo vaše osebne podatke za takojšnjo uporabo (pošiljanje sporočil na e-poštni naslov) ali za shranjevanje za kasnejšo uporabo.

Zelo dobro je pred uporabo določene aplikacije pregledati nastavitve aplikacije. Če se vam zdi, da aplikacija zahteva dostop do zelo velike količine vaših podatkov, ter da vam aplikacija ni dobro znana, potem se je takim aplikacijam najbolje izogniti.

Strani s samodejnim gumbom ''Všeč mi je''

Poleg aplikacij, ki poskušajo uporabnika prelisičiti in nato pošiljati neželeno pošto njegovim prijateljem, obstaja še ena priljubljena neželena metoda, t.i.  »clickjacking«.  Clickjacking, včasih mu rečemo tudi "likejacking" se zgodi, ko uporabnik klikne na določeno povezavo za spletno stran, ki vsebuje skriti gumb ''všeč mi je''. S klikom kamorkoli na to stran, bo ta označena kot stran, ki vam je všeč, čeprav niste pritisnili gumba ''Všeč mi je''. Ko prijatelji tako objavo vidijo, ji lahko tudi sami nasedejo in tako širijo neželeno pošto.

Fakulteta za družbene vede

Center za družboslovno informatiko logo

Arnes MISSSInsafe


Za vsebine spletne strani odgovarjajo izključno avtorji (izvajalci projekta Center za varnejši internet). Evropska unija ne odgovarja za kakršnokoli morebitno uporabo na njej navedenih informacij.

Uporaba piškotkov

© Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani.
Vse pravice pridržane, razen za vsebine (videi, gradiva, besedila, slike itd.), ki so objavljene pod licencami Creative Commons.