Če otroku omogočimo neomejen dostop do interneta, potem se moramo zavedati, da ni učinkovite zaščite pred spletno pornografijo in se bo z njo prej ali slej srečal, verjetno naključno. Na trgu sicer obstajajo različne oblike starševskega nadzora in filtri vsebin, vendar če ne delujejo po principu, da natančno določimo, katera spletna mesta in storitve otrok lahko uporablja, potem niso dovolj učinkovite, da bi jim lahko zaupali.
Pri mlajših (predšolskih) otrocih je zato pomembno, da interneta ne uporabljajo brez nadzora, ne le zaradi zaščite pred pornografijo, temveč tudi pred drugimi tveganji, kot so npr. stiki z neznanci, nasilne vsebine, komercialne in druge starosti neprimerne vsebine. Ko otrok začne hoditi v šolo, pa bo nadzor veliko težji, saj lahko do neprimernih vsebin pride preko prijateljev in sošolcev, ki na svojih napravah nimajo omejitev dostopa. Pri njih se lahko sreča z različnimi neprimernimi vsebinami.
V najstniških letih bo otrok začel, običajno iz radovednosti, sam iskati pornografske vsebine. Če bo pri tem omejen s filtri vsebin ali starševskim nadzorom, bo našel način za dostop do vsebin, ki so mu omejene, če ne drugače tako, da bo šel k prijatelju, ki omejitev nima. Zato je pri najstnikih priporočljivo, da se dostop do vsebin ne omejuje, temveč se z njimi začnemo pogovarjati o vsebinah, ki jih zanimajo, in jih postavljati v kontekst svojih vrednot, življenjskih izkušenj in lastnega odnosa do teh vsebin.