Če ugotovimo, da se je otrok srečal s spletno pornografijo, ohranimo mirno kri. Ni se zgodilo nič hudega, je pa nastopil čas, primeren za pogovor o teh vsebinah in pa o spolnosti.
Če gre za mlajšega otroka, ki še ni vstopil v najstništvo, ocenimo vpliv, ki ga je pornografija imela nanj. Je otrok vznemirjen, prizadet, ga je strah, je v stiski? Od tega je odvisno, kako bo potekal pogovor. Ključno je, da ga pomirimo, če je vznemirjen. Zato moramo biti mirni, pomirjujoči, brez očitanja in groženj. S pornografijo se ni srečal namenoma, temveč po vsej verjetnosti po nesreči. Pogovorimo se o videnem in razložimo, da gre za igrane prizore. Pri tem ne olepšujemo in poenostavljamo zadev, temveč povemo tako, kot je, le na otrokovi starosti primeren način.
Če gre za najstnika, pa se je s pornografskimi vsebinami srečal zelo verjetno namenoma. V najstniških letih v času pubertete najstnike začnejo zanimati spolnost in spolni odnosi. To je del odraščanja. Možno je, da spletno pornografijo vidi kot uporaben vir informacij in se od nje uči o spolnosti. Ker pa ne gre za pravo ponazoritev spolnosti, se je treba z njim pogovoriti o videnih vsebinah in tudi o spolnosti. Verjetno bo potreben več kot le en pogovor.
V ogled priporočamo nekaj video vsebin, ki smo jih pripravili za starše in so spodaj na strani o spletni pornografiji: