Kibernetski napadalci in goljufi na spletu pogosto iščejo ranljivosti: v varnostnih protokolih, v aplikacijah in tudi v nas samih. Ali poznaš deset lastnosti, zaradi katerih si lahko ranljiv na spletu? In veš, kako kljub temu poskrbeti, da ne postaneš žrtev spletne prevare?
Prva nevarna lastnost je radovednost: če nas nekaj preseneti, se nam pogosto mudi čim prej ugotoviti, za kaj gre – pri tem pa lahko pozabimo na osnovna pravila spletne varnosti. Če od prijatelja prejmeš sporočilo, ki obljublja nekaj zanimivega ob kliku na povezavo, je zato dobro preveriti, ali sporočilo res prihaja od prijatelja, preden odpreš povezavo in morda celo vpišeš kakšno uporabniško ime, geslo ali druge osebne podatke.
Enako kot radovednost nas lahko zavede tudi želja po zaslužku: obljube o visoko donosnih naložbah v kripto valute brez tveganj in obvestila, da smo od neznanega sorodnika podedovali milijone, so lahko zelo mamljive, četudi so lažna. Ne pozabi: če se nekaj sliši preveč dobro, da bi bilo res, potem skoraj zagotovo ni resnično in gre le za prevaro, preko katere želijo goljufi iz tebe iztržiti denar.
K temu pa nas lahko napeljujejo tudi preko želje po ljubezni: pogoste so namreč tudi ljubezenske prevare, kjer žrtev misli, da pošilja darila ali denar za nujno pomoč partnerju na spletni aplikaciji za zmenke, v resnici pa gre za popolnoma namišljen profil z lažnimi slikami in videoposnetki, za katerim stojijo goljufi. Četudi se z nekom na spletu pogovarjaš že več mesecev in sta si zelo blizu, zato raje ne pošiljaj daril ali denarja osebam, ki jih ne poznaš tudi v živo.
Za razliko od ljubezenskih prevar, ki lahko trajajo tudi več let, pa nekateri goljufi spretno uporabijo naš strah, da prevaro zaključijo v mnogo krajšem času: včasih že v eni sekundi, ki jo potrebujemo, da kliknemo na povezavo v sporočilu. Z lažnimi sporočili o nujnosti klika na gumb ali vpisa gesla preden se z nam ali našim računom zgodi nekaj slabega, nas lahko tako prestrašijo, da ne uspemo pomisliti, ali bi npr. banka res izbrisala naš račun in obdržala denar, če ne posodobimo gesla v enem dnevu. Zapomni si, da resnične pomembne stvari in sporočila niso nikdar tako nujni, da ne bi mogel najprej zadihati in premisliti, kaj se dogaja in ali je to res smiselno.
Včasih pa nas na spletu ni strah, temveč smo celo preveč zaupljivi. Naivnost, bodisi do drugih uporabnikov spleta ali do spletnih strani, nas lahko hitro zavede v past goljufov. Neznancem, ki nam obljubljajo bogastvo, in spletnim trgovinam, ki obljubljajo drage izdelke po zelo nizkih cenah ali enormnimi popusti, preprosto ni verjeti. Spet velja, da če je predobro, da bi bilo res, potem verjetno tudi ni res.
A četudi nismo naivni, nas še vedno lahko doleti prevara ravno v trenutku, ko imamo v glavi že sto drugih stvari in smo zato nepozorni. Verjetno si lahko predstavljaš dan, ko se ti mudi domov, že si zamudil en avtobus, imaš skoraj prazno baterijo na telefonu, test naslednji dan in poln kup domače naloge, ko naenkrat prejmeš obvestilo, da moraš za pošiljko, ki te čaka na pošti, plačati 3 € dostave – morda si res kaj naročil na spletu pred kratkim, in si rečeš, da boš to kar takoj uredil, preden pozabiš. Ob tem pa ne preveriš, kdo je poslal sporočilo, ali pošiljka s to številko res obstaja ter na kateri spletni strani vnašaš podatke o svoji kartici za plačilo, ki jo lahko goljufi nato uporabijo tudi za mnogo večje zneske.
Podobno velja tudi za dobrodelne donacije, kjer nas lahko sočutje zanese, da doniramo vsaj majhen znesek preko sumljive spletne strani, ki bo goljufom omogočila zlorabo naših bančnih podatkov, ali pa kasneje ugotovimo, da je naš denar bil namenjen organizaciji, ki sploh ne obstaja.