Učitelj na družabnem omrežju Facebook

VPRAŠANJE: Poučujem slovenščino, sem tudi razredničarka sedmemu razredu v eni večjih gorenjskih šol. Z družbenimi omrežji nisem prav domača, se pa zavedam, da so v tem času pač prisotna in še vedno bolj bodo. Vedno bolj me mika, da bi si tudi sama ustvarila profil na družbenem omrežju Facebook (FB). Seveda pa me pri tem obhajajo dvomi. Vem namreč, da so na FB zelo dejavni tudi moji učenci. Zagotovo me bo prej ali slej našel kdo izmed njih, potem pa se bo to razvedelo in najbrž se bom težko ognila, da ne bi bila tam povezana z njimi. Profil pa bi imela predvsem zaradi svoje družbe, svojih vrstnikov, s katerimi smo se razkropili okrog in se ne videvamo več redno.

 

ODGOVOR: Naj kar takoj priznam, da sem tudi sam uporabnik FB. V svojem prostem času se ga poslužujem za vzdrževanje kontaktov s prijatelji, s katerimi se na žalost vedno manj videvam v živo. Nenazadnje pa na FB gledam kot na del orodja, ki ga uporabljam v svojem delovnem procesu. Kot ste v vašem vprašanju tudi sami pravilno ugotovili, vaša identiteta na družbenem omrežju ne bo ostala dolgo skrita in gotovo se bo kateri izmed učencev kdaj opogumil in vas želel imeti za svojo prijateljico. Sam menim, da bi morali prijateljstvo prek spleta dojemati podobno, kot dojemamo prijateljstvo v živo. Torej – ali v svojem prostem času prijateljujete z učenci? Če je odgovor ne, potem verjetno ni dobrega razloga, da bi takšno prijateljstvo popolnoma nekritično sprejemali na spletu. In verjemite, tudi učenci vam verjetno ne bodo pretirano zamerili, če jih ne boste potrdili za prijatelje. Morda jih lahko celo povprašate, ali si resnično želijo, da bi vi lahko spremljali vse njihove misli in slike, ki jih dnevno objavljajo. Se pa s podobnimi vprašanji pogosto ubadajo tudi starši, ki se na šolah udeležujejo predavanj o varni rabi interneta. Zanima jih namreč, ali je smiselno, da na družbenih omrežjih postanejo prijatelji svojih otrok. Čeprav naj bi po nekaterih raziskavah kar 92 odstotkov otrok na družbenem omrežju FB »prijateljevalo« s svojimi starši, menim, da določene meje med starši in otroki morajo obstajati in zato tudi sam v vlogi starša takšnih virtualnih prijateljstev ne odobravam. Danes družbena omrežja uporablja že zelo velik del zemljanov in seveda obstaja kar velika verjetnost, da se boste prav po teh omrežjih znova povezali s prijatelji, s katerimi iz takšnih ali drugačnih razlogov nimate več stika. Tudi sam tako vzdržujem komunikacijo s kolegi z drugega konca sveta in vesel sem, da lahko izkoristim to možnost. Naj pa vam komunikacija po družbenih omrežjih ne bo nikoli izgovor za to, da si ne bi vzeli čas za svoje bližnje in si z njimi v bližnji kavarni privoščili skodelice dišeče kave. Končna odločitev pa je, seveda, vedno v vaših rokah.

 

VIR: Domen Božeglav, Šolski razgledi, številka 16/2013