Točka osveščanja o varni rabi interneta in mobilnih naprav za otroke, najstnike, starše in učitelje

10 napak, ki jih na področju spletne varnosti pogosto počnemo iz malomarnosti

28.8.2015

Prebrali ste številne sezname nasvetov, kako varno brskati po spletu, opravljati spletne nakupe, se izogniti, da bi vaše najbolj intimne slike končale na spletu ali kako uživati v igranju najljubše igre, ne da bi tvegali vašo zasebnost … Enake osnovne varnostne ukrepe ste slišali znova in znova, a večino še naprej ignorirate. Lahko gre za lenobo, brezbrižnost, ali pa ste jih preprosto pozabili.

V spodnjem seznamu je naštetih 10 najpogostejših malomarnosti, s katerimi ogrožamo našo spletno varnost in 10 ukrepov, ki si jih je priporočljivo zapomniti in se jih tudi držati! 

  1. Odpiranje priponk v elektronskih sporočilih. Če prejmete e-pošto iz sumljivega vira ali nimate dobrega občutka glede tega, kaj je in kaj ni sumljivo, prilog ne odpirajte. Dokumenti, ki so na prvi pogled videti neškodljivo (npr. Wordov dokument), lahko skrivajo zlonamerno programsko opremo in celo preprosta fotografija se lahko izkaže za nevarno!
  2. Klik na skrajšane povezave brez razmišljanja. Če uporabljate Twitter ali YouTube, potem veste, za kaj gre – te povezave, ki so vse bolj pogoste, se širijo z uporabo spletnih strani, kot so bit.ly, slavni ow.ly od Hootsouite ali Googlov goo.gl. Običajno vas pripeljejo do nenevarnih strani, kot so na primer blogi, vendar nekatere povezave niso tako neškodljive, kot se zdijo.
  3. Uporaba javnega Wi-Fi brez varnostnih ukrepov. Da bi vaši podatki ostali varni, ne delite zaupnih informacij (npr. gesla, bančnih podatkov…) in če je možno, uporabljajte navidezno zasebno omrežje (VPN). Dostopajte le do strani, ki uporabljajo varnostni protokol (prepoznali ga boste preko "https" protokola zapisanega v naslovni vrstici).
  4. Neupoštevanje varnostnih posodobitev. Če vam operacijski sistem sporoči, da je nekaj potrebno namestiti ali posodobiti, bodite na to pozorni in to storite. Velikokrat gre za ukrepe, ki poskušajo prikriti nedavno odkrite pomanjkljivosti pred spletnimi kriminalci, ki jih izrabljajo v svojo korist. Enako velja za vaš mobilni telefon – vedno uporabljajte najnovejšo različico Androida ali iOSa, ki je na voljo in bodite pozorni na to, katere aplikacije ste namestili.
  5. Uporaba istega gesla ne različnih računih. Čeprav je to najlažji način, da si zapomnite vsa gesla, je to res slaba ideja. Če nekdo namreč ugotovi vaše geslo, lahko tako dobi dostop do vseh vaših računov. Prav tako lahko z napadom na podatkovno bazo podjetja kriminalci dobijo vaše poverilnice, ki jih nato prodajo na črnem trgu. Če dobijo dostop do le-teh, lahko dostopajo do vsakega zaščitenega računa. Da bi se temu izognili, vključite orodje za preverjanje v dveh korakih, kot je na primer možno pri Googlu ali Facebooku.
  6. Mišljenje, da protivirusni programi niso pomembni. Dobra protivirusna programska oprema je najboljša pregrada, ki jo lahko postavite med računalnikom in kibernetskim kriminalcem. Vsak dan odkrijejo nove ranljivosti, različne načine ogrožanja vaših osebnih podatkov. Samo strokovnjaki za varnost v specializiranih podjetjih se zavedajo potrebe po posodobitvi protivirusne programske opreme, ko se pojavi grožnja.
  7. Mišljenje, da je varnostno kopiranje datotek izguba časa. Izdelava varnostnih kopij datotek je veliko lažja, kot se zdi. Na voljo pa je veliko orodij, ki vam delo olajšajo.
  8. Ignoriranje obvestil brskalnika glede povezav, ki niso varne. Ko smo na spletu, smo nagnjeni k avtomatiziranemu vedenju in ignoriranju opozoril, s katerimi se mimogrede srečujemo. Na primer, če Chrome pravi, da spletna stran ni varna, obvestilo pogosto prezremo. Če Firefox prosi za potrditev pred prenosom datoteke, prenos odobrimo brez premisleka. Bodite pozorni na obvestila in premislite svojo odločitev, preden nadaljujete z brskanjem!
  9. Razdajanje informacij na družabnih omrežjih. To še posebej velja, preden se odpravite na počitnice in vse podrobnosti delite na Facebooku ali Twitterju, pa tudi, kadar razkrivate, kje se nahajate, ne da bi razmislili o tem, kdo vse bi lahko to izkoristil v nepoštene namene. Včasih pozabimo, da lahko informacije, ki jih objavljamo, končajo v napačnih rokah.
  10. Prenašanje aplikacij iz vseh možnih virov. Zlonamerne programske opreme za mobilne naprave so v razcvetu in ena od njihovih glavnih poti so nevarni prenosi zunaj uradnih trgovin z aplikacijami, kot sta Google Play in Apple Store. Uradne trgovine imajo določene varnostne ukrepe, s katerimi preprečujejo širjenje zlonamerne programske opreme, prav tako si lahko preberete mnenja drugih uporabnikov, preden se odločite za namestitev aplikacije, v primeru, da se vam nekaj zdi sumljivo. Nasprotno pa, če aplikacije prenašate z neuradnih strani, je verjetnost, da vsebujejo zlonamerno programsko opremo, višja.

VIR: PandaSecurity

 

Fakulteta za družbene vede

Center za družboslovno informatiko logo

Arnes MISSSInsafe


Za vsebine spletne strani odgovarjajo izključno avtorji (izvajalci projekta Center za varnejši internet). Evropska unija ne odgovarja za kakršnokoli morebitno uporabo na njej navedenih informacij.

Uporaba piškotkov

© Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani.
Vse pravice pridržane, razen za vsebine (videi, gradiva, besedila, slike itd.), ki so objavljene pod licencami Creative Commons.