Točka osveščanja o varni rabi interneta in mobilnih naprav za otroke, najstnike, starše in učitelje

10 oblik spletnega ustrahovanja

8.9.2015

Spletno ustrahovanje je globalen, zelo razširjen problem, ki hitro narašča. Ker se lahko spletno ustrahovanje izrazi na različne načine, z vsakim pa se je treba drugače spopasti, je pomembno, da ste jih sposobni prepoznati in ločiti.

  • Izključitev: Pri izključitvi gre za namerno ne-vključevanje in izločanje posameznika. Izključevanje se lahko zgodi na več načinov:

* Vaš otrok je lahko izključen iz zabav in dejavnosti, ki jih imajo prijatelji.

* Lahko je izključen iz spletnih pogovorov.

* Vaš otrok ne uporablja družabnih omrežij ali nima pametnega telefona in je zaradi tega s strani drugih namerno izključen iz pogovorov.

  • Nadlegovanje: je dolgotrajna, stalna in namerna oblika ustrahovanja, ki obsega žaljiva ali grozilna sporočila, ki jih prejema vaš otrok.

Gre za zelo nevarno obliko spletnega ustrahovanja. Lahko ima resne posledice na otrokovo počutje. Sporočila so običajno neprijazna ali zlonamerna, kar lahko vpliva na otrokovo samopodobo in samozavest ter jih prestraši. Ker gre za konstantna sporočila, pomeni da žrtev od spletnega ustrahovanja nima predaha. Ustrahovalec si močno prizadeva povzročati strah in bolečino.

  • Razkrivanje/izdaja: Gre za namerno dejanje sramotenja ali javnega poniževanja vašega otroka preko objavljanja občutljivih, zasebnih ali neprijetnih informacij brez njihovega soglasja na spletu.

Razkritje se lahko zgodi na različne načine, razkrite informacije pa so lahko resne ali pa nepomembne. Tudi branje sporočil vašega otroka shranjenih na mobilnem telefonu je lahko oblika izdaje. Osebnih informacij ni dovoljeno deliti. Če nekdo namerno razkrije osebne podatke vašega otroka, se prepričajte, da vaš otrok ve, kako dejanje prijavi kot spletno ustrahovanje.

  • Spletno zasledovanje

Ta oblika spletnega ustrahovanja se lahko tako razširi, da ustrahovalec začne resnično ogrožati otrokovo fizično počutje in varnost. V spletno zasledovanje se štejejo tudi primeri, ko odrasli uporabljajo splet da navežejo stik z mladimi z namenom spolne (e)zlorabe t. i. grooming. Gre za zelo nevarno obliko spletnega ustrahovanja, ki ima lahko resne posledice, če takoj ne ukrepamo in ga pravočasno ne ustavimo.

  • »Fraping« - vdor v račun in pretvarjanje: Izraz »fraping« označuje dejanje, ko se nekdo prijavi v otrokov račun na družabnem omrežju in se pretvarja kot otrok ter preko otrokovega profila objavlja neprimerne vsebine.

Gre za resen prekršek, ki se marsikomu zdi smešen in zabaven, vendar ni. Imitiranje na spletu lahko žrtvam uniči ugled, kar nosi resne posledice. Ne pozabite, Google nikoli ne pozabi – nesramne ali neprimerne objave ne bodo nikoli popolnoma izginile, tudi če jih izbrišemo. 

  • Lažni profili: Lažne profile ustvarijo posamezniki z namenom spletnega ustrahovanja, da bi zakrili svojo pravo identiteto.

Spletni ustrahovalec lahko za svoja ustrahovalna dejanja uporabi tudi tujo elektronsko pošto ali mobilni telefon. Tako je videti, da grožnje pošilja nekdo drug. Ustrahovalec se boji, da bi bila razkrita njegova identiteta, zato se odloči za uporabo lažnih računov. To ponavadi pomeni, da je storilec nekdo, ki ga vaš otrok zelo dobro pozna, saj mu v nasprotnem primeru ne bi bilo potrebno skrivati identitete.

  • "Dissing" / poniževanje: Gre za pošiljanje ali objavljanje krutih informacij o posamezniku na spletu, da bi škodili njegovemu ugledu ali prijateljstvu z drugimi.

Prav tako lahko vključuje tudi objavo fotografij, posnetkov zaslona ali videov. Ustrahovalec želi otroka ponižati tako, da pritegne pozornost na svoje besed in govori o žrtvi tako, da bi drugi ljudje mislili, da ni v redu. Storilec je po navadi nekdo, ki ga otrok pozna, kar lahko otroka še bolj užalosti.

  • Prevare/zvijače: Gre za pridobivanje otrokovega zaupanja, da lahko spletni ustrahovalec pridobi njegove skrivnosti ali neprijetne informacije, ki jih kasneje javno deli na spletu.

Spletni ustrahovalec se bo z otrokom spoprijateljil in mu dal lažen občutek varnosti, preden bo prelomil njegovo zaupanje in otrokove osebne podatke poslal tretji osebi.

  • "Trolanje": Pri trolanju gre za namerno provociranje in spodbujanje odziva z uporabo žaljivega in neprimernega jezika na spletnih forumih ali družabnih omrežjih.

Trol bo osebno napadel otroka in ga ponižal. Njegov glavni cilj je, da ga razjezi v takšni meri, da se bo otrok na to odzval. Troli iščejo predvsem ranljive ljudi in jih ponižujejo, da bi se sami počutili bolje.

  • "Catfishing": Gre za krajo otrokove spletne identitete, ponavadi fotografije, in poustvarjanje njegovih profilov družabnih omrežij za zavajajoče namene.

Catfish je nekdo, ki želi skriti svojo identiteto. Takšna oseba bo pregledovala profile vašega otroka in njegove informacije uporabila za ustvarjanje lažne osebnosti. Včasih takšne osebe vzamejo le fotografije, in uporabijo lažno ime ter podatke, drugič pa poleg fotografij uporabijo tudi otrokovo ime in osebne podatke. Težko je razumeti, zakaj to počnejo, vendar je pomembno, da se zavedate, da lahko s tem škodujejo otrokovemu spletnemu ugledu.

 

Vir: KidsKaspersky

Fakulteta za družbene vede

Center za družboslovno informatiko logo

Arnes MISSSInsafe


Za vsebine spletne strani odgovarjajo izključno avtorji (izvajalci projekta Center za varnejši internet). Evropska unija ne odgovarja za kakršnokoli morebitno uporabo na njej navedenih informacij.

Uporaba piškotkov

© Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani.
Vse pravice pridržane, razen za vsebine (videi, gradiva, besedila, slike itd.), ki so objavljene pod licencami Creative Commons.