Točka osveščanja o varni rabi interneta in mobilnih naprav za otroke, najstnike, starše in učitelje

10 smernic, s katerimi lahko pomagamo otrokom pri soočanju s spletnim ustrahovanjem

12.3.2014

Eno izmed dejstev 21. stoletja je, da so otroci med seboj povezni 24/7. Nekaj generacij otrok nazaj, so lahko otroci, ki so bili ustrahovani v šoli, računali vsaj na zavetje doma, na nekaj ur miru pred posmehom. Danes se stik med otroki ne konča, ko pridejo domov iz šole, temveč so še vedno povezani preko kratkih sporočil, klepetov in družabnih omrežjih. Na žalost imajo otroci, ki so ustrahovani, tako le malo časa za predah.

Čeprav mnogo staršev dojema sebe kot digitalne priseljence v avtohtonih kibernetskih deželah svojih otrok, lahko tudi novinec na digitalnem področju pomaga mladi osebi varno krmariti skozi nemirne vode spletnega nasilja. Zato si v nadaljevanju preberite 10 smernic, s katerimi lahko starši, skrbniki in drugi zaskrbljeni, pomagajo otrokom in mladostnikom pri učinkovitem soočanju s spletnim ustrahovanjem:

1. Otroci naj se zaupajo odrasli osebi

Pogosto imajo mladi občutek, da morajo biti dovolj močni, da lahko sami rešijo problem ustrahovanja. Zato pomagajte otrokom razumeti, da prav zaupanje odrasli osebi o tem kaže na njihovo velikansko moč in pogum. Poskrbite, da vaš otrok ve, da se nikoli ne rabi sam prebijati skozi težave. Odrasli lahko veliko pripomorejo, da izboljšajo situacijo spletnega ustrahovanja – ampak ne, če o tem ničesar ne vedo, zato morajo otroci najti pogum, da se zaupajo odraslemu in o tem spregovorijo.  

2. Otroci naj se ne maščujejo

Mlada oseba, ki je žrtev spletnega ustrahovanja, ima morda željo po maščevanju – vrne žalitev, objavi podobne neprimerne fotografije ali širi maščevalne govorice. Zato je pomembno, da otroke naučimo, da se nikoli ne vdajo tej skušnjavi. Če jim nekdo stori krivico, oni pa s krivico vrnejo, potem se problem ne bo rešil, temveč lahko maščevanje privede do slabih izidov:

  • Spodbujanje agresije: oseba, ki je z ustrahovanjem začela, bo verjetno še stopnjevala svojo krutost.
  • Krivda v očeh odraslih se prenese tudi na žrtev: odgovornost ne temelji na tem, kdo je začel ampak, kdo je pravilno ukrepal, da bi končal konflikt.
  • Oba otroka se lahko soočita s pravnimi posledicami, saj je spletno ustrahovanje lahko kaznivo dejanje.

3. Otrok naj se odjavi od spletne strani, kjer se dogaja ustrahovanje in blokira ustrahovalca

Otroke je pomembno naučiti, da ni nič narobe, če se odtujijo od »slabih prijateljstev«. Prvo obrambno dejanje pri preprečevanju spletnega ustrahovanja je, da otroke opolnomočimo, da končajo digitalni pogovor isti trenutek, ko postane neprijeten. Otroci morajo vedeti, kako se začasno odjaviti z uporabniškega računa in v primeru ponavljajočega se nadlegovanja, kako blokirati ustrahovalca.  

4. Uporaba nastavitve zasebnosti

Otrokom dajte vedeti, da so tudi oni odgovorni za to, kako drugi ravnajo z njimi. Spodbujajte jih k uporabi nastavitev zasebnosti, da postavijo meje krutostim, ki jih počnejo njihovi vrstniki.

5. Uporaba zaslonskih slik

Verjetno ste že velikokrat slišali: kar se zgodi na internetu, ostane na internetu. V nekaterih primerih je to lahko zelo dobra novica, saj lahko otroci, ali starši naredite zaslonsko sliko, kjer se dogaja spletno ustrahovanje, vključno z žaljivo elektronsko pošto, sporočili, Facebook ali Twitter objavami, fotografijami, video posnetki itd. Zaslonska slika predstavlja trden dokaz, ki ga lahko otroci pokažejo odraslim in pomaga pri zaustavljanju spletnega ustrahovanja.

6. Tudi pasivno sodelovanje pri spletnem ustrahovanju je problem

Tudi, če otrok ni avtor krutega spletnega sporočila, postane del problema, če to sporočilo posreduje naprej, ga »všečka« ali si ga ogleda in ne stori ničesar, da bi to preprečil. Otroke naučite, da nikoli ne posredujejo takšnih sporočil, jih delijo ali pasivno sodelujejo pri aktivnostih spletnega ustrahovanja.

7. Prijava spletnega ustrahovanja

Večina družabnih omrežij ima enostaven, anonimen sistem prijave neprimernih vsebin. Otroke naučite, da vedno in takoj prijavijo, ko opazijo primer spletnega ustrahovanja. Spletna stran bo tiste vsebine odstranila, otrok pa se bo počutil dobro ob vedenju, da je z odločnim ukrepanjem pomagal žrtvi spletnega ustrahovanja, ne da bi pri tem ogrozil sebe. Kako prijaviti ustrahovanje na različnih družabnih omrežjih, si lahko preberete tudi na naši strani.  

8. Sočustvovanje je pomembno

Otroke poučite, da morajo pred vsako objavo sporočila na spletu imeti v mislih eno stvar: prejemnik na drugem koncu njihovega tipkanja je človek. Tehnologija otroke pogosto ohromi do te mere, da se ne zavedajo, da lahko njihove natipkane besede povzročijo resnično bolečino in trajno škodo drugim osebam.

9. Otroci naj se zavedajo: ni njihova krivda, če so ustrahovani!

Če je vaš otrok žrtev spletnega ustrahovanja, ga opominjajte, da to ni njegova krivda in, da si ne zasluži takšnega vedenja. Ustrahovanje je zgolj problem agresorja in njegovega značaja. Nima opravka z žrtvijo kot tako. Zelo pomembno je, da damo otrokom to vedeti.  

10. Bodite prijatelji žrtvam ustrahovanja!

Če vaš otrok pozna nekoga, ki je žrtev spletnega ustrahovanja, ga spodbudite, da pristopi do žrtve. Ko so mladi med seboj prijatelji in drug drugemu na voljo, s tem ustvarjajo silo, ki lahko odigra veliko vlogo pri spreminjanju stanja od krutosti do prijaznosti.

Vir: Huffingtonpost, Foto: CarlaFranklin.

Fakulteta za družbene vede

Center za družboslovno informatiko logo

Arnes MISSSInsafe


Za vsebine spletne strani odgovarjajo izključno avtorji (izvajalci projekta Center za varnejši internet). Evropska unija ne odgovarja za kakršnokoli morebitno uporabo na njej navedenih informacij.

Uporaba piškotkov

© Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani.
Vse pravice pridržane, razen za vsebine (videi, gradiva, besedila, slike itd.), ki so objavljene pod licencami Creative Commons.