Točka osveščanja o varni rabi interneta in mobilnih naprav za otroke, najstnike, starše in učitelje

Povabilo k izpolnjevanju kratke anonimne ankete

Na Safe.si se trudimo, da bi bila naša spletna stran čim bolj pregledna in uporabna. Mnenje uporabnikov nam je zelo pomembno. Vabimo vas, da izpolnite kratko anonimno anketo o uporabnosti spletnega mesta Safe.si in nam ga pomagate narediti še bolj uporabnega.

10 smernic za otrokom varnejši in prijaznejši internet

16.5.2014

V okviru projekta »Net Children go Mobile« je izšlo novo poročilo, ki kaže da mobilne naprave postajajo med otroki prevladujoč način dostopa do interneta. Obenem pa se spušča tudi starost otrok, ko začnejo uporabljati internet. Poročilo vključuje tudi 10 smernic za varen in prijazen internet, ki je skupna odgovornost vseh nas.

Otroci dostopajo do interneta iz svojih sob in šole

Raziskava ugotavlja, da otroci na dnevni bazi najpogosteje dostopajo do interneta v svojih sobah (61 %), pri čemer so pametni telefoni najpogosteje uporabljena naprava. Poleg njihove sobe je šola ena izmed pomembnejših lokacij, iz katerih otroci dostopajo do interneta, zato je pomembno, da šole ostajajo prioritetno okolje za izobraževanje otrok o varni rabi interneta.

Otroci uporabljajo internet za komuniciranje, zabavo in izmenjavo vsebin

V raziskavi iz leta 2010 so otroci začeli uporabljati internet pri starosti 9 let, podatki za 2013 kažejo, da so otroci mlajši in v povprečju stari 8 let. Prav tako so mlajši, ko dobijo svoj prvi mobilni telefon (9 let) ali pametni telefon (12 let). Komuniciranje, izmenjava vsebin in zabava so najbolj priljubljene aktivnosti. 56 % otrok na internetu posluša glasbo vsaj enkrat na dan in gleda video posnetke (55 %). Priljubljena so tudi družabna omrežja (54 %) in neposredno sporočanje (43 %). Glede na podatke iz leta 2010 je priljubljenost teh aktivnosti v letu 2013 izrazito narasla. Poleg uporabe interneta za prosti čas veliko otrok uporablja internet tudi za šolske naloge. Le manjšina se ukvarja s sicer specifičnimi aktivnostmi za mobilne telefone, kot sta prenos aplikacij ali označevanje lokacije. Med otroki so nekatere razlike med uporabniki in neuporabniki pametnih telefonov, pri čemer uporabniki pogosteje uporabljajo internet za komunikacijo in zabavo. Nenehen dostop do interneta preko pametnih telefonov izboljšuje razpon in kakovost izkušnje mladih z internetom.

10 priporočil za starše, učitelje in industrijo

Na podlagi ugotovitev iz raziskave so avtorji pripravili nekaj priporočil, s katerimi apelirajo predvsem na starše in učitelje, saj je domače in šolsko okolje tisto, kjer otroci večino časa dostopajo do interneta in zato je to okolje tudi idealno za to, da otroke naučimo kako čim bolj varno in odgovorno uporabljati internet. 

  1. Uporaba interneta med mladimi postaja vedno bolj zasebna izkušnja in brez neposrednega starševskega nadzora, kar je posledica vse pogostejše in raznolike rabe mobilnih naprav. Zato je sedaj še toliko bolj pomembno, da starši komunicirajo z otroki o njihovih spletnih izkušnjah.
  2. Industrija in druge interesne skupine lahko prispevajo k ustvarjanju varnejše in boljše spletne izkušnje za mlade, tako da zagotovijo širok dostop do podpornih storitev, kot so na primer klasifikacija vsebin, nastavitve zasebnosti prilagojene glede na starost ter enostavne in zanesljive mehanizme za prijavljanje neprimernih vsebin na mobilnih napravah in storitvah.
  3. Orodja za starševski nadzor na pametnih telefonih in tablicah lahko pomagajo staršem pri ustvarjanju varnejšega spletnega okolja za otroke, predvsem najmlajše. Da bi povečali njihovo uporabo in učinkovitost, morajo biti orodja starševskega nadzora uporabniku prijazna, s prilagodljivimi nastavitvami in funkcionalnostmi ter prilagojena potrebam otrok, da bodo res koristna in v pomoč in ne invazivna.
  4. Pomembno je, da otroke spodbujamo, da poiščejo pomoč in podporo, ko naletijo na neprijetne izkušnje na spletu. Čeprav se jih veliko obrne po pomoč ali pogovor, ko naletijo na problem na spletu, pa raziskava ugotavlja, da eden izmed treh otrok še vedno ne prosi za pomoč.
  5. Glede na to, da je otrokom mobilna in spletna komunikacija zelo blizu, je potrebno spodbujati tudi razvoj takih varnostnih aplikacij, ki spodbujajo aktivni dialog med starši in otroki.
  6. Starši se morajo bolj zavedati možnih tveganj, na katere lahko v družabnih omrežjih naletijo mladoletni otroci. Starše je potrebno spodbujati, da nadzorujejo uporabo družabnih omrežij svojih otrok in pri tem upoštevajo otrokovo starost in razvitost. Kljub starostnim omejitvam ima skoraj tretjina 9- do 10-letnikov in trije izmed petih 11- do 12-letnikov svoj profil na družabnih omrežjih. Mnogi to storijo tudi z dovoljenjem staršev in brez posebnih omejitev.
  7. Šole in učitelji imajo ključno vlogo pri vključevanju otrok v varno rabo interneta. Z integracijo uporabe mobilnih medijev v učne dejavnosti lahko šole pripomorejo k bolj pozitivni in varnejši uporabi teh naprav.
  8. Mnogi otroci še vedno ne obvladajo niti osnovnih varnostnih veščin: 2 izmed 5 otrok ne vesta, kako uporabljati možnost »Prijavi« (za neprimerne vsebine, nadlegovanje ipd.), medtem ko 3 od 5 otrok ne vedo, kako blokirati nezaželeno pošto. Podobno dve tretjini mlajših otrok ne ve, kako blokirati nezaželene stike. Zato je zelo pomembno, da se digitalna pismenost vključi že v osnovne šole, saj lahko s tem zagotovimo, da bodo vsi otroci deležni usposabljanja za varnostne veščine.
  9. Ustrahovanje še vedno ostaja eno izmed tveganj, ki povzroča največ škode. Mladostniki zdaj pogosteje poročajo o ustrahovanju preko družabnih omrežij in mobilnih telefonov kot v živo. Kljub temu, da se otroci že bolj zavedajo nevarnosti spletnega nadlegovanja, pa je treba storiti več za spodbujanje varnejše in bolj odgovorne rabe mobilne komunikacije. To mora vključevati ozaveščanje o vprašanjih zasebnosti, funkcijah prijave in blokiranja, funkcijah sledenja lokaciji in tudi tveganju hitrega stopnjevanja nesporazummov, ki se lahko pojavi pri »dramah« na družabnih omrežjih (Marwick & boyd, 2014). Pri tem bi morale aktivnejšo vlogo igrati tudi šole, saj večina komunikacije preko družabnih omrežjih poteka med vrstniki in sošolci.
  10. Mlajši otroci se pogosto ne zavedajo komercialnih tveganj: medtem, ko se zavedajo problematike nakupov znotraj aplikacij (in-app nakupi), so bistveno manj zaskrbljeni zaradi zlorabe osebnih podatkov za oglaševanje prilagojeno posamezniku. Operaterji, industrija in ponudniki vsebin bi tako morali promovirati k uporabniku usmerjen pristop mobilne zasebnosti in bolj pregledne postopke plačevanja, še posebej za nakupe znotraj aplikacij.

O raziskavi

V raziskavi je sodelovalo 2000 otrok iz Danske, Italije, Romunije in Velike Britanije, starih od 9 do 16 let, ki uporabljajo internet, ter njihovi starši. Zbiranje podatkov je potekalo od maja do julija 2013. Celotno poročilo raziskave (v angleščini) pa je dostopno na tej povezavi.   

Vir: Net Children Go Online, Maj 2014.

Fakulteta za družbene vede

Center za družboslovno informatiko logo

Arnes MISSSInsafe


Za vsebine spletne strani odgovarjajo izključno avtorji (izvajalci projekta Center za varnejši internet). Evropska unija ne odgovarja za kakršnokoli morebitno uporabo na njej navedenih informacij.

Uporaba piškotkov

© Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani.
Vse pravice pridržane, razen za vsebine (videi, gradiva, besedila, slike itd.), ki so objavljene pod licencami Creative Commons.