Točka osveščanja o varni rabi interneta in mobilnih naprav za otroke, najstnike, starše in učitelje

Ali Facebook shrani vse – tudi tisto, kar ne objavimo?

19.12.2013

Veliko časa porabimo za razmislek, kaj bi objavili na Facebooku. Ali boste komentirali politično mnenje, ki ga je izrazil vaš sošolec iz srednje šole? Ali vaši prijatelji res želijo videti še eno sliko vaše mačke ali otroka? Večina od nas je že kdaj začela pisati neko objavo in si potem, najverjetneje na srečo, premislila in napisano izbrisala.

Na žalost je programska koda Facebooka zastavljena tako, da ve tudi to, kar ste pisali, čeprav ste se odločili, da ne boste objavili. Izkazalo se je, da stvari za katere se eksplicitno odločite, da jih ne boste objavili, niso povsem zasebne.

Facebook te neobjavljene misli  imenuje "samocenzura". V nedavnem članku Sauvik Das (študent na Carneige Mellon University, ki dela prakso v Facebooku) in Adama Kramerja (strokovnjak za podatkovno rudarjenje iz Facebooka) dajeta vpogled kako Facebook zbira ta neobjavljena sporočila. V članku predstavita svojo študijo samocenzure med 15 milijoni angleško govorečimi uporabniki Facebooka. Ugotovila sta, da se kar 71% ljudi občasno samocenzurira. Študija razkriva tudi razkriva veliko o tem, kako Facebook spremlja naše neobjavljene misli in kaj si misli o njih.

Študija je proučila preklicane posodobitve stanja, objave v druge časovnice in komentarje na postih drugih uproabnikov. Da bi Facebook zbral podatke o tem kaj pišete, pošlje kodo v vaš brskalnik. Ta koda avtomatsko analizira vse, kar napišete v katerokoli tekstovno okno in pošlje poročilo nazaj Facebooku.

Shranjevanje besedila med tipkanjem ni nič nenavadnega, zasledimo ga lahko tudi na drugih straneh. Na primer, če uporabljate Gmail, se vaš osnutek sporočila samodejno shrani med tipkanjem. Tudi če zaprete brskalnik in sporočila ne shranite, lahko običajno najdete (skoraj) popolno kopijo e-pošte v mapi Osnutki. Facebook tako uporablja v bistvu enako tehnologijo. Razlika je le, da Google vaše sporočilo shranjuje, da vam pomaga. Pri Facebooku pa uporabniki ne pričakujejo, da se bo neobjavljen tekst shranil, niti nimajo od tega nobene koristi.

Povprečnemu bralcu ni povsem jasno, na kakšen način je tovrstno zbiranje podatkov zajeto v politiko zasebnosti na Facebooku. V poglavju pod naslovom »Podatki, ki jih pridobijo in kako jih uporabljajo« je jasno opredeljeno, da družba zbira podatke, ki ste jih izbrali za skupno rabo ali ko pogledate ali kakorkoli drugače stopite v interakcijo z drugimi vsebinami. O podatkih, ki jih ne objavite, ni ničesar zapisanega. Predstavnik Facebooka je dejal, da je ta oblika samocenzure v kategoriji »katerakoli interakcija«, kot je določeno v njihovi politiki zbiranja podatkov. 

V svojem članku, Das in Kramer trdita, da so Facebooku poslani le podatki o tem, ali ste se samo cenzurirali, ne pa tudi vsebine objav. Predstavnik za Facebook je potrdil, da ne zbirajo vsebine napisanega. Kljub temu, pa je z trenutno tehnologijo to mogoče in jasno je, da Facebook zanima vsebina vaših samocenzurirani objav. Das in Kramer. Predvidevamo lahko torej, da Facebook želi vedeti, kaj uporabniki pišejo, če jih želijo razumeti, še posebej v povezavi z oglaševanjem. Facebook namreč prikazuje oglase tudi na podlagi tega, kar uporabnik napiše.

Celoten članek avtorjev Das in Kramer je dostopen tukaj

Vir: Jennifer Golberck, The Sydney Morning Herald. 

 

Fakulteta za družbene vede

Center za družboslovno informatiko logo

Arnes MISSSInsafe


Za vsebine spletne strani odgovarjajo izključno avtorji (izvajalci projekta Center za varnejši internet). Evropska unija ne odgovarja za kakršnokoli morebitno uporabo na njej navedenih informacij.

Uporaba piškotkov

© Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani.
Vse pravice pridržane, razen za vsebine (videi, gradiva, besedila, slike itd.), ki so objavljene pod licencami Creative Commons.