Točka osveščanja o varni rabi interneta in mobilnih naprav za otroke, najstnike, starše in učitelje

Povabilo k izpolnjevanju kratke anonimne ankete

Na Safe.si se trudimo, da bi bila naša spletna stran čim bolj pregledna in uporabna. Mnenje uporabnikov nam je zelo pomembno. Vabimo vas, da izpolnite kratko anonimno anketo o uporabnosti spletnega mesta Safe.si in nam ga pomagate narediti še bolj uporabnega.

Ali se za preprečevanje 'pornografije iz maščevanja' naredi dovolj?

12.5.2015

Če obstaja industrija, ki cveti v dobi interneta, je to pornografija. Zahvaljujoč dejstvu, da ima skoraj vsak širokopasovno povezavo in pametni telefon, s katerim lahko do spleta dostopa od skoraj kjerkoli, se je dandanes pornografiji na spletu skoraj nemogoče izogniti.

Kljub različnim mnenjem je pornografija legalna, dokler so vpletene polnoletne osebe, ki privolijo v spolnost. Na žalost pa je kombinacija otrok s pametnimi telefoni in pomanjkanja ustrezne spolne vzgoje pripeljala do pornografije iz maščevanja (tako imenovani 'revenge porn') in sekstinga v šolah, kjer mladostniki z eksplicitnimi slikami ustrahujejo in izsiljujejo sošolce.

Mladostniki se ne zavedajo resnosti sekstinga in pošiljanja eksplicitnih sporočil.

Težava je v tem, da to početje jemljejo bolj za šalo. Tehnološki napredek v zadnjih nekaj letih je pripeljal do tega, da je potrebno posebno pozornost pri spolni vzgoji nameniti tudi izobraževanju otrok glede deljenja njihovih intimnih slik, kaj to pomeni za njihovo samospoštovanje, kakšno mnenje si bodo o njih izoblikovali drugi in kako lahko to vpliva na njihovo celotno življenje. Lahko se zgodi, da bo na takšno sliko naletel bodoči delodajalec ali fakulteta, na katero se želijo vpisati.

Ali starši naredijo dovolj?

Naloge staršev so se s prihodom pametnih telefonov otežile, saj so lahko starši popolnoma nevedni glede tega, kako njihov otrok komunicira s svojimi prijatelji in družbenimi skupinami. Sicer obstajajo načini, s katerimi lahko starši omejujejo in nadzorujejo, kaj počnejo njihovi otroci na spletu, a jih lahko takšna oblika nadzora odtuji.

Staršem je težko zaupati otroku, še posebej, kadar niso prepričani, da bo otrok v takšnih primerih sprejel pravilne odločitve, vendar pa lahko veliko dosežejo že, če so se z otroki pripravljeni iskreno pogovoriti o tveganjih in težavah, povezanih s pošiljanjem eksplicitnih sporočil. Potrebno se je prepričati, da otroci razumejo možne posledice in tveganja deljenja intimnih fotografij ter da imajo podporo in razumevanje staršev.

Ali družabna omrežja naredijo dovolj?

Tudi družabna omrežja so se v preteklih letih spopadala s podobno problematiko – osebe, ki se norčujejo (tako imenovani 'troli') in na družabnih omrežjih zlorabljajo slike drugih, lahko s svojim početjem nemoteno nadaljujejo tako, da izbrišejo svoj račun in ustvarijo novega. Družabna omrežja so bila zaradi tega deležna številnih kritik in neodobravanj, a zaradi obsežnosti omrežij in količine informacij v skupni rabi, je edini način, ki jim omogoča izslediti neprimerno vsebino, kadar na njo opozorijo drugi uporabniki oziroma takšno vsebino prijavijo.

Večino intimnih fotografij kroži po aplikacijah kot so npr. WhatsApp in Snapchat, kjer gre za izmenjevanje sporočil, saj ni nadzora nad tem, kaj se lahko pošlje, ali kdo lahko vsebino deli naprej. Tako je vsako sporočilo poslano na lastno odgovornost pošiljatelja.

Bi aplikacije lahko storile več za zaščito svojih uporabnikov?

WhatsApp je predstavil osnovno šifriranje za uporabnike Android naprav, ki sicer ne ščiti fotografij ali videov, vendar obljublja, da bo funkcija na voljo uporabnikom drugih operacijskih sistemov in bo sposobna zaščititi večpredstavna sporočila. Čeprav se bo slike poslane preko aplikacije še vedno dalo pošiljati naprej v nadaljnjih sporočilih, pa ne bodo dostopne hekerjem izven sistema.

Podobno je tudi Snapchat predstavil ukrepe, s katerimi uporabnik izve, ali je nekdo s pomočjo neke tretje programske opreme naredil posnetek zaslona. Kljub temu, da so uporabniki o posnetkih zaslona vedno obveščeni, pa ne vedo, ali je njihova slika na skrivaj shranjena s programsko opremo tretjih oseb.

Ali bodo ti ukrepi zmanjšali količino intimnih slik, deljenih med mladimi, še ne vemo, vendar pa gre pri aplikacijah za korak v pravo smer.

VIR: GetSafeOnline.

 

Fakulteta za družbene vede

Center za družboslovno informatiko logo

Arnes MISSSInsafe


Za vsebine spletne strani odgovarjajo izključno avtorji (izvajalci projekta Center za varnejši internet). Evropska unija ne odgovarja za kakršnokoli morebitno uporabo na njej navedenih informacij.

Uporaba piškotkov

© Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani.
Vse pravice pridržane, razen za vsebine (videi, gradiva, besedila, slike itd.), ki so objavljene pod licencami Creative Commons.