Točka osveščanja o varni rabi interneta in mobilnih naprav za otroke, najstnike, starše in učitelje

Besedila na papirju boljše razumemo kot besedila na zaslonu

21.3.2019

Skupina znanstvenikov s področja branja je predstavila ključne ugotovitve o tem, kaj digitalna tehnologija pomeni za prihodnost branja in jih zapisala v deklaraciji iz Stavangerja o prihodnosti branja. Vse več beremo z zaslonov, namesto s papirja, ugotovitve pa kažejo, da je to branje manj poglobljeno, razumevanje daljših besedil pa je pri branju s papirja bistveno boljše.

Raziskave kažejo, da papir sicer ostaja najbolj priljubljen in učinkovit medij za branje daljših in zahtevnejših besedil, s čimer ljudje razvijamo in pridobivamo kognitivne sposobnosti, kot so koncentracija, širjenje besedišča, ter spomin. V dobi digitalne tehnologije pa ljudje vse več beremo z zaslona.

Več kot 100 raziskovalcev s področja branja, učenja, založniških študij in pismenosti iz vse Evrope, ki so združeni v Evolution of Reading in Age of Digitisation (ERead), se je 3. in 4. oktobra 2018 zbralo v Stavangerju na Norveškem, da bi razpravljali o prihodnosti branja v digitalnem svetu. Zadnja štiri leta so se ukvarjali s tem, kaj prinaša digitalna tehnologija na področju pridobivanja, hranjenja, ustvarjanja in širjenja informacij, hkrati pa postavlja pod vprašaj načine, na katere smo brali doslej. Pri tem so prišli do nekaj ključnih ugotovitev.

  • Digitalno okolje prinaša številne izzive, bralci pa precenjujejo svojo sposobnost razumevanja besedila, kadar berejo z zaslona. To je posebej izrazito, kadar berejo pod časovnim pritiskom, ko se še slabše osredotočajo in ko preskakujejo besedilo.
  • Razumevanje predvsem daljših neumetnostnih besedil je boljše, če jih beremo s papirja.
  • Utelešena kognicija (to pomeni dejstvo, da na to, kako se učimo, kaj vemo in znamo, vpliva vse naše telo, ne le na možgane), vpliva tudi na razlike med branjem s papirja in zaslona, ki se najbolj  pokažejo pri pomnjenju, razumevanju in poglabljanju v besedilo.

Ker je predvsem pri mladih zelo razširjeno branje z zaslonov, so pripravili nekaj priporočil, ki bi jih morali upoštevati v procesu šolanja, pa tudi industrija.

  • Učence in učenke bi morali naučiti uporabljati strategije, s pomočjo katerih bodo lahko poglobljeno brali tudi z zaslonov, v šolah in šolskih knjižnicah pa na bi še naprej spodbujali uporabo tiskanih knjig.
  • Predvsem v izobraževanju, pa tudi na medijskem področju, moramo razviti vodila za rabo digitalnih tehnologij.
  • Pedagogi, strokovnjaki za branje, psihologi in tehnološki strokovnjaki bi morali sodelovati pri razvoju strojne in programske opreme, ki bi temeljila na spoznanjih o razlikah pri branju z zaslona in papirja.
  • V bodoče bi morali strokovnjaki s področja humanistike, družbenih ved in tehnologije bolj sodelovati pri razvoju digitalnih učnih pripomočkov.

Vse ugotovitve, priporočila in vprašanja, na katera bi morali v prihodnosti odgovoriti, so zapisali v t.i. deklaraciji iz Stavangerja o prihodnosti branja.

Fakulteta za družbene vede

Center za družboslovno informatiko logo

Arnes MISSSInsafe


Za vsebine spletne strani odgovarjajo izključno avtorji (izvajalci projekta Center za varnejši internet). Evropska unija ne odgovarja za kakršnokoli morebitno uporabo na njej navedenih informacij.

Uporaba piškotkov

© Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani.
Vse pravice pridržane, razen za vsebine (videi, gradiva, besedila, slike itd.), ki so objavljene pod licencami Creative Commons.