Točka osveščanja o varni rabi interneta in mobilnih naprav za otroke, najstnike, starše in učitelje

Bomo v prihodnosti bolehali za digitalno demenco?

29.6.2016

Razvoj digitalne tehnologije je človeku nedvomno olajšal marsikatero opravilo – njen namen je med drugim olajšanje tudi umskega dela. A kar je včasih človek moral sam opraviti z lastnim razmišljanjem, danes zanj stori tehnologija, kar pa ima tudi negativne posledice. Manfred Spitzer zato govori o pojavu t.i. digitalne demence – pešanju umskih sposobnosti zaradi rabe digitalne tehnologije.

Pristni stiki z ljudmi so kot ugotavlja Spitzer še vedno bistveni. Raziskava med približno 3.500 Američankami je denimo pokazala, da so deklice med 8. in 12. letom starosti v povprečju na spletu aktivne kar 7 ur dnevno, medtem ko imajo »stvarne« socialne stike zgolj 2 uri na dan. Rezultati so tudi pokazali, da pozitivna čustva večina doživlja le ob pristnih stikih, medtem ko na spletu polovica doživlja le negativna.

Posledice v otroštvu

Stik s pristnim svetom je pomemben tudi v otroštvu ob oblikovanju možganov, kar poteka prek pristnih izkustev. Dokazano je denimo, da imajo mladostniki, ki v otroštvu preživijo več časa za zaslonskimi mediji, večjo verjetnost za motnje pozornosti in govora. Pogosta raba igralnih konzol negativno vpliva na sposobnost branja in pisanja ter zvišuje možnost vedenjskih motenj, raba računalnika pa lahko vodi tudi k manjšemu samonadzoru ter celo odvisnosti.

Tehnologija in njen vpliv na telo

A kot opozarja Spitzer, vpliv digitalnega sveta ne vpliva zgolj na um, temveč posledično tudi na telo. Ena najpogostejših posledic prekomerne rabe digitalne tehnologije je nespečnost, ta pa vodi v nepravilno delovanje trebušne slinavke, ki ima za posledico prekomerno težo. In tudi slednja lahko vodi v različne zdravstvene zaplete. Raziskave kažejo tudi povezanost med rabo digitalne tehnologije in stresa ter celo depresije. Tudi stres negativno vpliva na telesno stanje, ter lahko povzroči celo odmiranje možganskih celic.  

Četudi se morda zdi neverjetno, je leta 2012 pooblaščenka za odvisnosti pri nemški zvezni vladi Mechchild Dyckmans ugotavljala, da je od spleta odvisnih že četrt milijona mladostnikov, starih od 14 do 24 let, problematičnih uporabnikov pa je bistveno več – kar 1,4 milijona. Digitalna tehnologija nadomešča človeške možgane, kar pa je kritično predvsem v času otroštva in razvoja otrok.

Vir: Manfred Spitzer, Digitalna demenca: O tveganjih in stranskih učinkih digitalnih medijev (Povzetek predavanja, Ljubljana 13. maj 2016).

 

Fakulteta za družbene vede

Center za družboslovno informatiko logo

Arnes MISSSInsafe


Za vsebine spletne strani odgovarjajo izključno avtorji (izvajalci projekta Center za varnejši internet). Evropska unija ne odgovarja za kakršnokoli morebitno uporabo na njej navedenih informacij.

Pravno obvestilo  |  Uporaba piškotkov

© Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani.
Vse pravice pridržane, razen za vsebine (videi, gradiva, besedila, slike itd.), ki so objavljene pod licencami Creative Commons.