Točka osveščanja o varni rabi interneta in mobilnih naprav za otroke, najstnike, starše in učitelje

Četrtina uporabnikov ni seznanjena s tveganji mobilnih kibernetskih groženj

17.4.2015

Lastniki mobilnih naprav pogosto podcenjujejo nevarnosti, na katere lahko naletijo pri uporabi pametnih telefonov, ugotavlja raziskava Kaspersky Lab in B2B International, saj kar 28 % uporabnikov ne pozna mobilne zlonamerne programske opreme ali o njej ve le malo, kar je v prid kibernetskim kriminalcem.

 

Veliko uporabnikov pozabi na zaščito mobilnega telefona

Raziskava ugotavlja, da uporabniki v Evropi pogosto ne nameščajo protivirusnih programov na svoje pametne telefone:

  • le 47 % pametnih telefonov in 61 % tabličnih računalnikov z operacijskim sistemom Android zaščitenih s protivirusno zaščito,
  • 31 % pametnih telefonov in 43 % tabličnih računalnikov ni zaščitenih niti z geslom,
  • 27 % uporabnikov ni seznanjenih z obstojem kibernetskih groženj, katerih tarča so mobilne naprave,
  • 26 % uporabnikov se kibernetskih groženj zaveda, a zaradi njih niso v skrbeh,
  • 18 % vseh nezaščitenih pametnih telefonov Android na svetu vsebuje informacije, za katere si prizadevajo napadalci (PIN kode za bančne kartice, gesla za spletne bančne sisteme in druge finančne podatke)
  • 24 % vprašanih shranjuje gesla na družbena omrežja, v račune osebne ali službene e-pošte, navidezna zasebna omrežja (ang. VPN) in druge občutljive vire za shranjevanje podatkov.
  • Čeprav uporabniki ne želijo nastaviti varnostnega gesla, s katerim bi preprečili nepooblaščen dostop do naprav, pa na svoje pametne telefone še vedno shranjujejo osebna (49 %) in službena e-poštna sporočila (18 %) kot tudi podatke, za katere ne želijo, da so dostopni javnosti (10 %).

Med drugim je raziskava pokazala, da se uporabniki naprav z operacijskim sistemom Android pogosteje srečujejo s spletnimi grožnjami kot tisti z napravami s platformo Windows. Uporabniki slednje so bolj osveščeni o nevarnostih, kar devet od desetih si jih tudi prizadeva za zagotovitev zaščite svojih naprav.

V obdobju enega leta se je z nevarnimi aplikacijami soočilo 41 odstotkov uporabnikov pametnih telefonov in 36 odstotkov lastnikov tabličnih računalnikov. Prav tako so uporabniki utrpeli vdor v svoje račune na spletnih storitvah prek pametnih telefonov (18 odstotkov) in tablic (24 odstotkov). Skupaj 31 odstotkov vseh naprav na različnih platformah je bilo v lanskem letu izpostavljenih nevarnostim zlonamernih aplikacij, vdorom v račune spletnih storitev (14 odstotkov) in finančnim kibernetskim napadom (43 odstotkov). Povprečne vrednosti o izpostavljenosti kibernetskim nevarnostim vseh naprav so tako nižje od tistih, ki veljalo zgolj za pametne telefone in tablice z operacijskim sistemom Android.

Vir in foto: Moj Mikro.

Fakulteta za družbene vede

Center za družboslovno informatiko logo

Arnes MISSSInsafe


Za vsebine spletne strani odgovarjajo izključno avtorji (izvajalci projekta Center za varnejši internet). Evropska unija ne odgovarja za kakršnokoli morebitno uporabo na njej navedenih informacij.

Uporaba piškotkov

© Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani.
Vse pravice pridržane, razen za vsebine (videi, gradiva, besedila, slike itd.), ki so objavljene pod licencami Creative Commons.