Točka osveščanja o varni rabi interneta in mobilnih naprav za otroke, najstnike, starše in učitelje

Igralci večigralskih spletnih iger so zelo pogosto žrtve nadlegovanja

1.8.2019

Raziskava med ameriškimi igralci večigralskih spletnih videoiger je pokazala, da je 74 % odraslih igralcev videoiger med igranjem že doživelo neko obliko nadlegovanja. Med vodilnimi po nadlegovanju so DOTA2, Counter-Strike: Global Offensive, Overwatch, PlayerUnknown Battlegrounds and League of Legends (LoL). Visoko je tudi Fortnite.

Zelo visok delež igralcev predstavljajo igralci, ki so doživeli že hujše oblike nasilja. Takšnih je kar 65 %. Skrb vzbujajoče je, da je kar 29 % igralcev že doživelo doxing (razkrivanje osebnih podatkov, ne da bi oseba, ki ji ti podatki pripadajo, to dovolila). 53 % igralcev je prepričanih, da so bili žrtve nadlegovanja zaradi rase, vere, spola in spolne usmerjenosti. 38 % žensk je bilo žrtev nadlegovanja na osnovi spola.

Slika: Delež igralcev večigralskih spletnih videoiger v ZDA, ki so bili deležni nadlegovanja s strani drugih igralcev (vir: ADL/Newzoo 2019 Online Game Survey)

Delež igralcev spletnih videoiger, ki so bili deležni nadlegovanja

23 % igralcev nalinijskih večigralskih iger, ki so že doživeli nadlegovanje, se izogibajo igram, za katere je znano, da med igralci vladajo sovražni odnosi. 19 % jih je prenehalo igrati določene igre, ker so bili žrtev nadlegovanja.

Posledice nadlegovanja v večigralskih spletnih igrah se kažejo tudi v fizičnem svetu. 23 % nadlegovanih igralcev je postalo v fizičnem svetu manj družabnih, 15 % se jih počuti izločenih, 10 % pa postane depresivnih ali pa imajo samomorilske misli. Le 12 % žrtev nadlegovanja o tem obvesti založnika igre, 5 % pa jih o tem obvesti policijo.

Raziskavo so opravili spomladi 2019 na vzorcu 1.045 odraslih starih od 18 do 45 let, ki redno igrajo video igre na računalnikih, igralnih konzolah in mobilnih platformah.  

Vir: ADL, 31.7.2019

Fakulteta za družbene vede

Center za družboslovno informatiko logo

Arnes MISSSInsafe


Za vsebine spletne strani odgovarjajo izključno avtorji (izvajalci projekta Center za varnejši internet). Evropska unija ne odgovarja za kakršnokoli morebitno uporabo na njej navedenih informacij.

Uporaba piškotkov

© Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani.
Vse pravice pridržane, razen za vsebine (videi, gradiva, besedila, slike itd.), ki so objavljene pod licencami Creative Commons.