Točka osveščanja o varni rabi interneta in mobilnih naprav za otroke, najstnike, starše in učitelje

Igrice lahko vodijo do zasvojenosti

3.8.2016

Slovenski osmošolci v povprečju igrajo računalniške igre slabi dve uri na dan, med vikendi pa skoraj 2,5 ure. Tako ugotavljajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), kjer so opravili raziskavo v tej starostni skupini med slovensko mladino. 2.5% slovenskih mladostnikov ustreza diagnozi zasvojenosti z igricami, ob tem pa NIJZ opozarja, da ima lahko pretirano igranje računalniških iger posledice za zdravje mladostnikov.

Pretirano igranje igric (Internet Gaming Disorder) je Ameriško psihiatrično združenje (APA) zaradi mnogih možnih negativnih posledic nedavno vključilo v peto izdajo svojega kataloga duševnih motenj. Igrice lahko negativno vplivajo tako na duševno, kot tudi fizično zdravje, zato gre za področje, ki mora biti podrobneje raziskano.

Za pretirano igranje igric je značilen vedenjski vzorec, za katerega je značilno nenehno in ponavljajoče igranje, bodisi spletnih igric (»online igre«), bodisi tistih, za katere spletna povezava ni nujna (»offline igre«). Motnjo lahko prepoznamo po različnih dejavnikih, kot je denimo ogromna količina časa, ki jo posameznik namenja igram, posameznik izgubi interes za svoje druge hobije, laganje o času, ki ga porabi na spletu, pa tudi skrhani družinski, prijateljski ali drugi odnosi. Strokovnjaki so razvili kar nekaj kriterijev, s katerimi motnjo odkrivajo, četudi slednja še ni priznana kot uradna klinična bolezen.

Več kot 82% slovenskih mladostnikov igrice igra na različnih napravah

V okviru projekta »Za zdravje mladih,« financiranega s strani Norveškega finančnega mehanizma, je bila izvedena raziskava o vedenjskih zasvojenostih mladostnikov. Raziskava je zajela slovenske osnovnošolce. Sodeč po rezultatih je 82,1% mladostnikov v zadnjem letu igrice igralo na različnih napravah, denimo računalniku, telefonu, tablici ali s konzolo – igrali so jih tako na spletu kot brez spletne povezave. Na dan za igrice v povprečju porabijo 1,7 ure, med koncem tedna pa nekoliko več – 2 uri in pol na dan. Rezultati še kažejo, da v povprečju otroci začnejo igrati igrice pri 7-ih letih starosti.

Motnja zasvojenosti tudi pri slovenskih mladostnikih

Raziskava je pokazala, da 2.5% slovenskih mladostnikov ustreza diagnozi zasvojenosti z igricami. Slednja je bolj značilna za fante. To so otroci, ki z igricami začnejo prej – pri starosti 5.5 let. Velja tudi, da ti mladi dnevno porabijo več časa za igranje igric, tj. 5.4 ure na dan oz. 6.9 ur na dan med koncem tedna.

Ena od možnih posledic motnje je tudi slabši učni uspeh in motnja pomanjkanja pozornosti. Po svojih vrstnikih, ki nimajo znakov odvisnosti, pa se razlikujejo tudi po drugih značilnostih, denimo pogosteje ne opravljajo domačih nalog, počutijo se kot »tempirana bomba,« saj se hitreje razjezijo, kar težje nadzorujejo. Hkrati so tudi bolj nagnjeni k prakticiranju tveganih aktivnosti, bolj uživajo, ko dražijo in nadlegujejo druge ljudi in se v večji meri vključujejo v razburljive dogodke (četudi imajo naslednji dan npr. izpit).

Vir: http://www.nijz.si/sl/zasvojenost-z-igranjem-racunalniskih-iger-med-slovenskimi-osmosolci

Fakulteta za družbene vede

Center za družboslovno informatiko logo

Arnes MISSSInsafe


Za vsebine spletne strani odgovarjajo izključno avtorji (izvajalci projekta Center za varnejši internet). Evropska unija ne odgovarja za kakršnokoli morebitno uporabo na njej navedenih informacij.

Uporaba piškotkov

© Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani.
Vse pravice pridržane, razen za vsebine (videi, gradiva, besedila, slike itd.), ki so objavljene pod licencami Creative Commons.