Izsiljevanje preko spleta - policisti pravijo, da so žrtve najpogosteje mladoletne osebe

21.7.2015

Letos so policisti prejeli večje število prijav izsiljevanja preko spleta, katerih žrtve oziroma oškodovanci so najpogosteje mladoletne osebe. Gre predvsem za izsiljevanja preko družabnih omrežij, kot so Facebook, Instagram, Twitter, Ask.fm.

Značilnost vseh primerov, ki jih je obravnavala policija, je, da se vse začne na družabnem obrežju s potrditvijo prošnje za prijateljstvo neznani osebi, ki ima lahko lažen profil. Nato neznana oseba vzpostavi komunikacijo, pošlje nekaj osebnih sporočil in predlaga, da se nadaljnji pogovori nadaljujejo preko drugih spletnih omrežij za hitro komuniciranje, predvsem preko storitev z video komunikacijo. Ko se med žrtvijo in neznano osebo vzpostavi (lažno) zaupanje, ta oseba izkoristi žrtvine informacije in jo pripravi do tega, da se razgali (pokaže svoje telo, v skrajnih primerih tudi samozadovoljevanje pred spletno kamero) – vse pa tudi posname. Nato žrtvi predvaja posnetek in od nje zahteva še več podobnih spolnih aktivnosti ali pa denar, v zameno, da goli posnetki ne bodo objavljeni v spletu ali po elektronski pošti posredovani znancem, staršem.

Žrtve takšnih izsiljevanj so tako dečki kot deklice - oboji izkoriščeni zaradi svoje naivnosti in nevednosti.

Zagrožene kazni

Pri mladoletnih žrtvah gre za kaznivo dejanje prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva, za kar je zagroženo od šestih mesecev do osem let zapora. Za izsiljevanje je zagroženih do pet let zapora, v posebej skrajnih primerih do osem let.

Če pa so žrtve polnoletne osebe, pa poleg izsiljevanja lahko pride tudi do kaznivega dejanja neupravičenega slikovnega snemanja, za katerega je predvidena denarna kazen ali do enega leta zapora. Odrasle žrtve morajo neupravičeno slikovno snemanje naznaniti v roku treh mesecev in podati predlog za pregon, medtem ko je za kazniva dejanja na škodo mladoletnih oseb predviden pregon po uradni dolžnosti.

 

Za uporabnike spleta, družbenih omrežij, klepetalnic… je pomembno, da poznajo pravila in strategije, kako na spletu ščititi svojo zasebnost. Tu je nekaj nasvetov in opozoril:

  • Seznanite se z nastavitvami zasebnosti posameznih družabnih omrežij, možnostmi blokiranja neželenih stikov ter možnostmi prijave nadlegovanj upravljavcem posameznih platform.
  • Večji kot je vaš krog »prijateljev« oz. omogočenih stikov, toliko bolj je potrebno zaščititi zasebnosti, še posebej, kadar so med njimi tudi osebe, ki jih osebno ne poznate.
  • O sebi ali drugih ne dajajte osebnih podatkov, ne objavljajte svojih fotografij ali fotografij drugih.
  • Komunikacijo, ki se začne na način, kot ga policisti opisujejo, prekinite, stik pa blokirajte!
  • Spletna kamera naj bo v času, ko se ne uporablja, izključena.
  • Pred objavo ali posredovanjem fotografij dobro premislite -kar je enkrat objavljeno na svetovnem spletu, je praktično nemogoče izbrisati.

 

Ključno vlogo igrajo tudi starši, ki naj z napravami, ki njihovim otrokom omogočajo dostop do spleta, ravnajo odgovorno in preudarno. Pomembno je, da otroke podučijo o varni rabi interneta. Če se tovrstno izsiljevanje zgodi vašemu otroku, je pomembno, da otroka ne obsojate, temveč mu prisluhnete in pomagate! Prijavo podajte na najbližjo policijsko postajo.

 

VIR: Delo

 

 

Za vsebine spletne strani odgovarjajo izključno avtorji (izvajalci projekta Center za varnejši internet). Evropska unija ne odgovarja za kakršnokoli morebitno uporabo na njej navedenih informacij.

Pravno obvestilo  |  Uporaba piškotkov

© Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani.
Vse pravice pridržane, razen za vsebine (videi, gradiva, besedila, slike itd.), ki so objavljene pod licencami Creative Commons.

Fakulteta za družbene vede Center za družboslovno informatiko logo Arnes MISSS Insafe
EU Logotip - Sofinancira Evropska unija Logotip URSIV