Točka osveščanja o varni rabi interneta in mobilnih naprav za otroke, najstnike, starše in učitelje

Povabilo k izpolnjevanju kratke anonimne ankete

Na Safe.si se trudimo, da bi bila naša spletna stran čim bolj pregledna in uporabna. Mnenje uporabnikov nam je zelo pomembno. Vabimo vas, da izpolnite kratko anonimno anketo o uporabnosti spletnega mesta Safe.si in nam ga pomagate narediti še bolj uporabnega.

Izsiljevanje s kočljivimi fotografijami

23.5.2016

Spletno spolno izsiljevanje oz. »sextortion« je oblika nadlegovanja, kjer posameznik (najpogosteje moški) pridobi v last kočljive fotografije drugega posameznika oz. posameznice. V zameno za fotografije navadno zahteva več tovrstnih fotografij ali denar.

Benjamin Wittes, član Brookings Institutiona, je preučeval 78 sodnih primerov, kjer je ugotovil, da so storilci navadno izsiljevali večje število žrtev. Med odraslimi žrtvami so bile vse ženskega spola, medtem ko so bili storilci v vseh primerih moški. Kar 88 odstotkov žrtev je bilo mlajših od 18 let, in čeprav je bila večina mladoletnih žrtev deklet, so bili med njimi tudi dečki. Prav tako je analiza pokazala, da so storilci pogosto izsiljevali več žrtev, kar 13 primerov je bilo namreč takih, kjer je storilec nadlegoval več kot 100 oseb.

Kako storilci sploh pridejo do fotografij?

Wittes pravi, da storilci fotografije najpogosteje pridobijo z »manipulacijo prek družbenih medijev«. V tem primeru prepričajo žrtev, da jim pošlje fotografije, saj gre najpogosteje za osebo, ki ji žrtev zaupa. Nekaj je tudi primerov, kjer je žrtev pretentana, saj lahko misli, da fotografije pošilja ljubljeni osebi, v resnici pa jih pošilja drugi osebi – storilcu. Avtor raziskave ugotavlja, da so storilci fotografije mladoletnih žrtev v 91-ih odstotkih pridobili z manipulacijami prek druženih medijev. A lahko se zgodi, da žrtvi vdrejo v računalnik ali druge naprave, kjer ima fotografije shranjene. Redkejši, a vseeno možni, pa so primeri, v katerih žrtvi vdrejo v računalnik in jo fotografirajo prek spletne kamere. Pri 41-ih odstotkih primerov, ki so vključevali polnoletne žrtve, so storilci do fotografij prišli z vdiranjem.

Resen problem, a premalo raziskan

Četudi gre za zelo resno obliko nadlegovanja, ki ga je Wittes označil za »spolno suženjstvo«, pa je področje premalo raziskano. Tako denimo ni jasno, kakšne so posledice za žrtve, predvsem pa, kako se slednje odzovejo na izsiljevanje – ali sodelujejo, in če da, zakaj. Kot razloži avtor raziskave, slednje otežuje tudi dejstvo, da vladnih statistik o takih primerih še ni. In četudi se je nekaj primerov že znašlo pred roko pravice, se pojavljajo zapleti tudi pri samih sojenjih – zakoni in stroge kazni za primere otroške pornografije so namreč jasne, medtem ko se pri starejših žrtvah rado zaplete.

Vir: http://www.connectsafely.org/researcher-explores-the-problem-of-sextortion-analysis-and-interview/

Fakulteta za družbene vede

Center za družboslovno informatiko logo

Arnes MISSSInsafe


Za vsebine spletne strani odgovarjajo izključno avtorji (izvajalci projekta Center za varnejši internet). Evropska unija ne odgovarja za kakršnokoli morebitno uporabo na njej navedenih informacij.

Uporaba piškotkov

© Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani.
Vse pravice pridržane, razen za vsebine (videi, gradiva, besedila, slike itd.), ki so objavljene pod licencami Creative Commons.