Točka osveščanja o varni rabi interneta in mobilnih naprav za otroke, najstnike, starše in učitelje

Kako dekleta iščejo (in ogrožajo) potrditev na spletu

27.1.2015

Od selfijev do prošenj za sledenje - dekleta uporabljajo družabna omrežja za gradnjo (in uničenje) svoje samopodobe.

Seveda ni zakona, ki določa, da moraš objaviti selfi pred, med in po vsaki aktivnosti, a se zdi, da je za otroke to nekako 'obvezno'. Rezultati objavljenih selfijev v obliki všečkov in drugih ocen so prešteti tako na samem omrežju kot tudi v otroških glavah. Za nekatere, še posebej dekleta, pa lahko na začetku zabaven način dokumentiranja in deljenja izkušenj vodi v obsedeno željo po potrditvi, ki lahko uniči njihovo samopodobo.

Primerjanje otrok s priljubljenimi podobami v tradicionalnih medijih (in škoda, ki lahko iz tega sledi) je dobro raziskan fenomen. Vendar pa nove študije šele začenjajo ugotavljati učinke družabnih medijev (ki so še bolj neposredni in intimni) na to, kako otroci dojemajo sami sebe. Raziskava Otroci, najstniki, mediji in telesna samopodoba ugotavlja, da veliko najstnikov, ki so aktivni na internetu, skrbi njihova samopodoba, še posebej pa so ranljiva dekleta:

  • 35 % jih skrbi, da bodo označeni na fotografiji, kjer niso videti privlačno.
  • 27 % jih je pod stresom zaradi tega, kako so videti v objavljenih fotografijah.
  • 22 % se počuti slabo, če so njihove fotografije prezrte.

Kako otroci pridobijo povratne informacije?

Najverjetneje poznate priljubljene aplikacije, kot sta Instagram ali Snapchat. Skrb vzbujajoči pa so načini, kako otroci dobivajo (in dajejo) povratne informacije. Tukaj je nekaj primerov:

  • Instagram. Število sledilcev, všečkov in čustvenih ikon, ki jih zbirajo otroci, lahko vodi v tekmovalnost zaradi katere uporabniki pogosto sami prosijo za sledilce ali všečke. Obstajajo celo 'lepotna tekmovanja' in druge primerjave fotografij, kjer 'poraženec' dobi velik rdeč x na svoji fotografiji.
  • Snapchat. Numerični rezultat prikaže skupno število poslanih in prejetih sporočil. Uporabnik si lahko ogleda rezultat prijateljev, da ima pregled nad tem, kdo zbere največ ogledov.  
  • Hot or Not. Ena izmed najbolj priljubljenih ocenjevalnih aplikacij omogoča oceno privlačnosti na podlagi fotografij, kjer uporabnik oceni drugega uporabnika s srčkom ali križcem. Najstniki uporabljajo to aplikacijo, da vidijo, kaj si drugi mislijo o njih.
  • #tbh. Ko uporabniki Instagrama uporabijo oznako "#tbh" (to be honest) nakažejo, da želijo, da drugi iskreno ocenijo njihov selfi, ali izrazijo iskreno mnenje o selfiju nekoga drugega, npr. "#tbh Sem lepa?" ali "#tbh Mislim, da si res lepa." Čeprav je uporaba #tbh običajno pozitivna, lahko  pride do negativnih in žaljivih komentarjev. In tudi, če gre za pozitivne komentarje, sporoča idejo, da je izgled tisto, kar je najpomembnejše.
  • "Am I pretty or ugly?" Video posnetki na youtube (Sem lepa ali grda?) Otroci – predvsem dekleta – objavljajo video posnetke, kjer sprašujejo druge uporabnike, ali se jim zdijo lepi ali grdi. Videi so običajno javno objavljeni, kar omogoča vsem (tako sošolcem kot tudi popolnim neznancem), da video komentirajo.  

Dobra novica

Čeprav se zdi, da iskanje potrditve in dvomi o lastni podobi še naprej obremenjujejo dekleta, tako zasebno kot javno, pa se kažejo tudi znaki zamiranja trenda. Pojavlja se nov, nasproten trend, tako imenovan »ugly selfie« (»grd selfie«), ki spodbuja dekleta, da delijo svoje pristne fotografije in sprejmejo komentarje ne glede na to, kakšni so. Dekleta pod oznakami #uglyselfie, #nomakeup, #nofilter objavljajo svoje neobdelane fotografije, fotografije smešnih izrazov, brez popravkov in 'epskih neuspehov' (npr. poskus popolnega selfija, ki se je izjalovil).

Glede na to, da so mladostniki željni potrditve njihovih vrstnikov še posebej na družabnih omrežjih, je spodbudno videti, da se znajo otroci tudi zabavati s konceptom popolnosti. Tudi raziskava Common Sense ugotavlja, da imajo družabni mediji  potencial za boj proti nerealnim idealom, videzom in stereotipom. Družabna omrežja so, kot lahko vidimo, močna orodja. Pospešujejo razvoj odnosov in angažiranost, morda celo krepijo samozavest. Lahko so hkrati konstruktivna in destruktivna. Zato ne moremo vsega prepustiti otrokom in pričakovati, da bodo našli svojo pot. Pomembno je, da jih pri uporabi aplikacij, kot so Instagram, Snapchat in drugi, vodimo k uporabi za zabavo in povezovanje in ne kot gorivo za dvom o lastni samopodobi.

Kaj lahko storite starši?
  • Govorite o slikah, ki jih objavljajo. Eksperimentiranje z identiteto je naravno, za otroke pa je zelo pogosto, da pozirajo v izzivalnih držah na mobilnih fotografijah, ki jih objavljajo na družabnih omrežjih. Potrebno jim je dati misliti, ali to počnejo samo zato, ker mislijo, da drugi to pričakujejo od njih? V kakšni pozi bi pa pozirali, če bi lahko pozirali karkoli bi sami želeli?
  • Vprašajte jih, kako se počutijo ob povratnih komentarjih. Ali so zaskrbljeni zaradi pripomb in komentarjev drugih ljudi? Se bolje počutijo, ko ima njihova fotografija veliko »všečkov«? Zakaj je zunanja odobritev pomembna? Kako se počutijo ob negativnih komentarjih?
  • Pomagajte jim razviti zdravo samopodobo. Samopodoba se razvije zgodaj v otroštvu in družinsko okolje ima velik vpliv na to, kako otroci vidijo sami sebe. Poudarjajte raje, kaj lahko stori telo, namesto kako izgleda. Prav tako bodite previdni pri kritiziranju svojega lastnega videza in teže.
  • Zanesite se na vzornike. Pozitivni vzorniki imajo ogromen vpliv na otroke. Gojite odnose z ženskami, ki so lahko vaši hčeri za vzor. Prav tako opozarjajte na znane osebnosti in druge znane ljudi, ki izzivajo stereotipe o teži in lepoti ter se počutijo dobro v svoji koži.
  • Pomagajte jim ustaviti krog. Pozovite jih, da objavljajo konstruktivne pripombe, ki podpirajo njihove prijatelje v tem, kar so, in ne, kako izgledajo.
  • Pomagajte jim, da bodo kritični do medijev. Pogovorite se tudi o preveč seksualiziranih slikah in nerealnih telesnih idealih deklet v medijih.

Vir: Common Sense, Foto: Free Digital Photos

Fakulteta za družbene vede

Center za družboslovno informatiko logo

Arnes MISSSInsafe


Za vsebine spletne strani odgovarjajo izključno avtorji (izvajalci projekta Center za varnejši internet). Evropska unija ne odgovarja za kakršnokoli morebitno uporabo na njej navedenih informacij.

Uporaba piškotkov

© Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani.
Vse pravice pridržane, razen za vsebine (videi, gradiva, besedila, slike itd.), ki so objavljene pod licencami Creative Commons.