Točka osveščanja o varni rabi interneta in mobilnih naprav za otroke, najstnike, starše in učitelje

Kako zaščititi vašega otroka pred spletnim ustrahovanjem?

20.7.2015

Vsi smo že slišali za spletno ustrahovanje, toda ali kot starš znate pomagati svojemu otroku, da se bo zaščitil pred tem?

Otrok, ki na takšne situacije in vedenje ni pripravljen, je lahko zaslepljen z močjo naslineževih vedenj, kadar se le-ta skriva za anonimnostjo, ki jo omogoča splet. Otroke je o tem lahko sram povedati staršem ali prijateljem, saj mislijo, da so krivi sami, da je kaj narobe z njimi ali pa, da so to zaslužijo. Ker je na njih naenkrat toliko pritiskov, pogosto nimajo pravih spretnosti za ustrezno spoprijemanje s situacijo. Dobra novica je, da obstajajo jasni in preprosti načini za spopadanje s spletnim ustrahovanjem. Z ustreznimi varnostnimi ukrepi takšne situacije ne bodo močno vplivale na vašega otroka.

Tu je nekaj strategij za ravnanje v primeru spletnega ustrahovanja.

  1. Ignorirajte. Pogosto je najbolje storiti nič. Spletni nasilneži ali »troli« moč črpajo iz odzivov svoje tarče. Včasih ne želijo drugega kot ustvariti konflikt in povzročiti bolečino. Otrok naj zaključi pogovor, preden ustrahovalcu postane zanimivo – naveličal se bo in šel naprej 
  2. Blokirajte. Če je nasilnež zelo vztrajen, lahko vaš otrok prejme več neprijetnih sporočil. Posamezno sporočilo lahko izbriše in prezre, vendar pa se težava pojavi, kadar prejme kup neprijetne vsebine. Vsak mobilni telefon in vsaka stran družabnega omrežja ima možnost blokiranja, ki ga ni možno zaobiti in vam vzame le minuto. Ustrahovalec o blokiranju njegovega računa ne bo obveščen, preprosto se bo zdelo, kot da so njegova sporočila neodgovorjena ali pa, da račun vašega otroka ne obstaja več.
  3. Shranite dokaze. Kar se začne kot majhno, se s časom lahko močno poslabša. Otrok naj shranjuje vso žaljivo vsebino v primeru, da bo čez čas potrebno resnejše ukrepanje. Če boste sposobni dokazati vztrajno, škodoželjno vedenje, boste lažje dosegli ukrepe ustreznih organov, če bo le-to potrebno.
  4. Spremenite gesla. Nekatere oblike spletnega nadlegovanja vključujejo krajo dostopa do uporabniškega računa, nato pa objavljanje neprijetnih, žaljivih vsebin preko tega računa. To se lahko preprosto reši z zamenjavo gesel ranljivih računov, brisanjem žaljive vsebine in objavljanje javnih pojasnil v primeru, da je bila vsebina žaljiva do drugih. Pozorni bodite tudi na to, da lahko nadlegovalec spremeni kontaktne informacije, vključno z elektronskim naslovom, kamor je lahko poslano novo geslo. Otroku pomagajte posodobiti vse osebne podatke, pri čemer bodite temeljiti, da se boste izognili ponovnim vdorom.
  5. Obvestite spletne strani. Včasih nas nasilnež prehiti in že zamenja geslo ali pa ustvari lažni račun vašega otroka, do katerega otrok nima dostopa. V takšnih primerih račun neposredno prijavite spletni strani – onemogočili bodo račun ali povrnili dostop do računa vašemu otroka. Kot je navedeno zgoraj – dobra praksa je, da storilca blokirate, če poznate njegovo identiteto.
  6. Tiho jih spremljajte na spletu. Kot zaščitnik otroka je dobro, da ste obveščeni, kolikor je mogoče, ne da bi posegali v otrokovo zasebnost. Če ste »prijatelji« z njihovimi računi, lahko vidite, kaj objavljajo in kaj jim objavljajo drugi. Za mnoge starše je značilno, da si sami želijo obračunati z nasilnežem, vendar pa je lahko to za vašega otroka le še slabše.
  7. Ne krivite jih. Pomembno je, da ima vaš otrok občutek, da ste zanj varno zatočišče, kadar pride do takšnih napadov. Nikoli ne obtožujte otroka za vedenje drugih, ne glede na to iz česa se je razvila situacija. Tudi če je šlo za skupno šalo, ki se je slabo razvila, gre še vedno za drugo osebo, ki je zadeve stopnjevala in jih razširila na osebni napad. Jasno mu povejte, da ne gre zanj, ampak da gre za težave nasilneža. Na na način ste mu vsaj v oporo, v primeru, da napada ne morete preprečiti.
  8. Pogovorite se. Vzpostavite sistem, kako ravnati v primeru ustrahovanja. Nekateri otroci raje bijejo svoje bitke, kar je pomembna spretnost, ki se je morajo naučiti, vendar se prepričajte, da vedo, da prošnja za pomoč ni znak šibkosti. Včasih postane pretežko in se ne zavedajo, da ne zmorejo več sami. Spremljajte, ali so postali anksiozni ali potrti in jim ponudite pomoč, da skupaj razvijete strategijo spoprijemanja z ustrahovanjem. To vam omogoča, da jih vodite k rešitvi, neda bi rešili problem namesto njih.

 

VIR: Facecrooks

 

Fakulteta za družbene vede

Center za družboslovno informatiko logo

Arnes MISSSInsafe


Za vsebine spletne strani odgovarjajo izključno avtorji (izvajalci projekta Center za varnejši internet). Evropska unija ne odgovarja za kakršnokoli morebitno uporabo na njej navedenih informacij.

Uporaba piškotkov

© Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani.
Vse pravice pridržane, razen za vsebine (videi, gradiva, besedila, slike itd.), ki so objavljene pod licencami Creative Commons.