Točka osveščanja o varni rabi interneta in mobilnih naprav za otroke, najstnike, starše in učitelje

Povabilo k izpolnjevanju kratke anonimne ankete

Na Safe.si se trudimo, da bi bila naša spletna stran čim bolj pregledna in uporabna. Mnenje uporabnikov nam je zelo pomembno. Vabimo vas, da izpolnite kratko anonimno anketo o uporabnosti spletnega mesta Safe.si in nam ga pomagate narediti še bolj uporabnega.

Kar delimo in objavimo na socialnih omrežjih, lahko razkrije naše duševno blagostanje

21.11.2016

»O čem razmišljaš?« S tem vprašanjem Facebook vsak dan nagovori okoli 1,700,000,000 aktivnih uporabnikov. To je tudi vprašanje, ki ga na začetku srečanja s klienti postavijo številni psihiatri, psihologi in svetovalci, piše BBC. 

Dejavnost na družabnih omrežjih nam lahko nenamerno omogoči izreden vpogled v duševno stanje uporabnikov. Zato strokovnjaki, ki so zadolženi za naše duševno zdravje, razvijajo načine za odkrivanje skritih sporočil, ki razkrivajo čustveno stanje uporabnika ali skupine na socialnih omrežjih. 

Kaj moje objave na družabnih omrežjih razkrijejo o meni? 

Vrsta objave ter pogostost objavljanja povesta več o nas in o dogajanju v našem življenju kot sporočilnost objave. V raziskavi, ki je obravnavala 555 uporabnikov Facebooka v ZDA, so ugotovili, da ekstrovertirane osebe bolj verjetno in pogosteje objavljajo o družabnih dejavnostih ter vsakdanjem življenju. Uporabniki bolj nagnjeni k objavljanju objav o svojem partnerju pa so ljudje z nižjo samopodobo. Nevrotični posamezniki se zatekajo k Facebooku z namenom iskanja potrditve ali pozornosti, ljudje s samovšečno osebnostjo pa posodobitev stanja večkrat izkoristijo za bahanje o svojih dosežkih in življenjskem stilu. 

Druga raziskava ugotavlja, da so ljudje, ki objavljajo veliko selfiejev (sebkov), splošno bolj narcistični in psihopatski. 

Ali ljudje uporabljajo družabna omrežja kot terapijo? 

Vsak, ki je sredi noči v jezi objavljal na Facebook, se lahko strinja, da je v naši uporabi socialnih medijev prisoten nekakšen terapevtski učinek. Pa nam kričanje v praznino zares pomaga ali samo poglobi naše probleme? V mehiškem Centru za duševno zdravje in spol to odsvetujejo in opozarjajo uporabnike, da Facebook ne more biti poceni zamenjava za konkretno psihoterapijo.

Avstralska raziskovalka Helen Christensen je zasnovala raziskavo, v kateri so raziskovalci in računalniški program dva meseca nadzorovali objave na Twitterju in iskali določene fraze in besedne zveze, ki so povezane s samomorilnostjo. Rezultati so pokazali, da so raziskovalci in računalniški program prihajali do istih ugotovitev in so iste objave označili za zaskrbljujoče. To odpira možnost hitrega obveščanja družine (ali zdravnikov) o samomorilnosti svojcev v prihodnosti.

Lahko iz socialnih medijev razkrijemo večje čustvene trende?

The Black Dog Institute in CSIRO (avstralska agencija za znanost) sta se združila za projekt »We Feel« (Mi čutimo). S projektom bi radi izmerili čustven utrip celotnega človeštva. Z iskanjem čustvenih izrazov v naključno izbranem odstotku javnih objav na Twitterju želijo ugotoviti počutje uporabnikov v katerem koli trenutku.

Rezultat je zemljevid, ki prikazuje deleže različnih čustvenih stanj – presenečenja, sreče, ljubezni, žalosti, jeze, straha – v različnih delih sveta, in razkriva, kako se čustvena stanja spreminjajo glede na državne ali globalne dogodke.

Raziskovalna ekipa uporablja enak pristop za določanje povprečne srečnosti na Twitterju. Radi bi pokazali, kako dogodki, kot so predsedniške debate, ločitev Brada in Angeline in legalizacija istospolnih porok, vplivajo na povprečno srečo ljudi. S tem pristopom nameravajo določiti tudi vpliv ostalih dejavnikov, kot so socialno-ekonomski status, geografija in demografija.

Vir: bbc.com

Fakulteta za družbene vede

Center za družboslovno informatiko logo

Arnes MISSSInsafe


Za vsebine spletne strani odgovarjajo izključno avtorji (izvajalci projekta Center za varnejši internet). Evropska unija ne odgovarja za kakršnokoli morebitno uporabo na njej navedenih informacij.

Uporaba piškotkov

© Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani.
Vse pravice pridržane, razen za vsebine (videi, gradiva, besedila, slike itd.), ki so objavljene pod licencami Creative Commons.