Točka osveščanja o varni rabi interneta in mobilnih naprav za otroke, najstnike, starše in učitelje

Ko gredo aplikacije za »olepšavo« selfijev predaleč

5.5.2014

Število »všečkov« in komentarjev, ki jih najstniki prejmejo na Instagramu, Facebooku in drugih omrežjih, lahko veliko pove. Ali vplivajo na njihovo samozaupanje? Da, vendar v obe smeri. Nedavna raziskava o samopodobi, ki sta jo izvedla Today/AOL, kaže, da 65 % deklet meni, da »selfiji« in druge fotografije na družabnih omrežjih povečujejo njihovo samozavest. Na drugi strani je 53 % deklet dejalo, da se zaradi fotografij sebe ali drugih, včasih lahko slabo počutijo.

Družabni mediji nam pogosto dajejo občutek, da moraš izgledati dobro, če se želiš dobro počutiti. To je tudi eden izmed razlogov za vedno večjo popularnost aplikacij, s katerimi lahko najstniki še dodatno olepšajo svoje selfije. Funkcije teh aplikacij presegajo zabavne filtre in preprosto retuširanje. Uporabnikom omogočajo, da zožijo svojo postavo, pobelijo zobe in drastično izpopolnijo svoje selfije – vse le v nekaj sekundah. Naraščajoča priljubljenost teh aplikacij ni presenečenje, menijo plastični kirurgi, ki ugotavljajo, da veliko pacientov kot razlog za operacijo navaja pomisleke nad tem, kako so videti na fotografijah.  

V preteklosti so starši skušali vzgajati svoje otroke tako, da bi jih odvrnili od primerjanja svojega videza z videzom zvezdnikov, modelov ali celo njihovih prijateljev. Vendar pa je današnjim najstnikom praktično nemogoče preprečiti, da ne idealizirajo svojih skrbno izbranih in izpopolnjenih fotografij. Glede na to, da si najstniki sami postavljajo nemogoče lepotne standarde, je dobro, da starši razmislijo o treh pomembnih vidikih:

Otroci te stvari jemljejo zelo resno. Če otrokom – še posebej dekletom – govorimo o tem, kako so vsi selfiji nepomembni ali egocentrični, jim ne naredimo usluge (imejte v mislih tudi, da selfiji pravzaprav niso nov pojav – poglejte npr. pionirko selfijev, Jackie Kennedy). Selfiji so lahko povsem zabavna in neškodljiva stvar, dokler otroci oz. najstniki ne začnejo meriti svoje vrednosti na podlagi tega, kako izgledajo v digitalni avtoportretih in kako se nanje odzovejo njihovi vrstniki. Zato se je potrebno pogovoriti z otroki, kakšen pomen ima potrditev, ki jo dobijo iz strani njihovih vrstnikov in kako videz ne sme biti edini, ki jih definira.

Ali popravljajo ali izpopolnjujejo? Starši morajo biti pozorni, ko urejanje fotografij presega brisanje madežev, motečih predmetov in podobno. Če opazite, da vaš otrok na pametnem telefonu uporablja aplikacije kot so SkinneePixPerfect365 in Facetune (aplikacije, s katerimi lahko popravijo vse telesne pomanjkljivosti), potem se pogovorite z njimi, kako in zakaj jih uporabljajo. Vaši otroci se morda počutijo bolje v »svoji koži«, ko digitalno spremenijo svojo podobo. Vprašajte jih: »Kako se počutiš, ko spremeniš svojo fotografijo?« Stremenje k »popolnemu« videzu je lahko namreč zelo obremenjujoče. Vsi imamo pomanjkljivosti in skrajni čas je, da jih sprejmemo.

Obstaja razlika med avtentičnim in naravnim. Pozornost si zasluži tudi nov pojav, ki dekleta postavlja pod pritisk, da morajo izgledati lepo povsem naravno. Nekatere znane osebnosti, kot je pevka Lorde, se skuša izogniti pritiskom retuširanega in popolnoma naličenega videza. Vendar pa to prinaša nove pomisleke. Ko najstnice na Instagramu vidijo igralke, ki so videti čudovito sveže v svojem naravnem videzu, ali tudi one začutijo moč, da pozabijo na svoja ličila? Ali pa se ob tem morda poveča nezadovoljstvo z njihovim naravnim videzom? Tudi to so vprašanja, s katerimi se bo v prihodnosti še potrebno ukvarjati in reševati. Do takrat pa moramo biti previdni, da ne bo »naravna lepota« postala še en nemogoč ideal za dekleta.

Namen selfijev je predvsem zajemanje zabavnih trenutkov in trenutkov spontanih izbruhov samozavesti. Če je temu tako, zakaj so otroci (in tudi starši) pogoste »žrtve« aplikacij, ki ožijo, belijo in skratka »izboljšujejo« avtoportrete? Problem torej ni v selfijih, temveč v samozavesti in samopodobi. 

Vir in foto: Common Sense Media.

Fakulteta za družbene vede

Center za družboslovno informatiko logo

Arnes MISSSInsafe


Za vsebine spletne strani odgovarjajo izključno avtorji (izvajalci projekta Center za varnejši internet). Evropska unija ne odgovarja za kakršnokoli morebitno uporabo na njej navedenih informacij.

Uporaba piškotkov

© Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani.
Vse pravice pridržane, razen za vsebine (videi, gradiva, besedila, slike itd.), ki so objavljene pod licencami Creative Commons.