Točka osveščanja o varni rabi interneta in mobilnih naprav za otroke, najstnike, starše in učitelje

Najstniki na tveganja družabnih medijev gledajo drugače kot odrasli

16.4.2015

Ugotovitve raziskovalcev iz Univerze Penn State v ZDA kažejo, da najstniki uporabljajo drugačen model ravnanja glede tveganj in nevarnosti na spletu kot odrasli. Najstniki raje najprej tvegajo, šele nato pa ocenijo posledice svojih dejanj in poiščejo pomoč. Zato je pomembno, da starši naučijo otroke varne uporabe spleta, ne pa, da jim le-to popolnoma preprečijo.

Mladostniki o tveganjih ne razmišljajo

Staršem, ki so se spraševali, kaj so razmišljali njihovi najstniki, ko so objavili tvegane informacije ali sporne fotografije na družabnem mediju, skupina raziskovalcev iz Penn State odgovarja, da najverjetneje sploh niso razmišljali ali vsaj niso razmišljali na način kot večina odraslih.

Ugotovili so namreč, da najstniki ponavadi pri tem ne razmišljajo ali ne razmišljajo kot odrasli, ko objavljajo tvegane podatke ali fotografije na družabnih omrežjih. Med tem ko odrasli najprej razmislijo in nato postavljajo vprašanja, najstniki najprej tvegajo in potem iščejo pomoč. Odraslim je to težko razumeti, saj so navajeni najprej razmišljati o morebitnih tveganjih razkrivanja informacij, nato pa v skladu s temi tveganji ravnati previdno. Model ravnanja pri najstnikih je torej – najprej razkriti in nato oceniti posledice.

Najprej objavim, nato popravim

Ta model »razkrij-nato-popravi« naj bi dal vpogled v to, čemur raziskovalci pravijo paradoks zasebnosti. Paradoks naj bi kazal na to, da gre pri najstnikih za razkorak med skrbjo za varstvo zasebnosti in tem kakšne podatke razkrivajo.

Osnovni model odraslih je, da različni dejavniki vplivajo na posameznikovo skrb za zasebnost njegovih podatkov, na podlagi katere posameznik nato ukrepa – npr. bolj omejeno razkrivanje informacij. Gre za zelo racionalen, na odrasle usmerjen model, ki pa se ne zdi prenosljiv na najstnike.

Samoizražanje ali pretirano razkrivanje informacij?

Kot pravijo raziskovalci, najstniki pogosto poskušajo najti zaščitne ukrepe za zmanjševanje tveganj, ko se začnejo spopadati s pomisleki glede zasebnosti. Ti ukrepi vključujejo iskanje nasvetov pri odraslih, odstranitev podatkov s spleta ali popoln umik s spleta.

Najstniki so pogosteje izpostavljeni nevarnostim na spletu, saj družabna omrežja uporabljajo kot izhodišče za samoizražanje in način, da jih sprejmejo sovrstniki. Ta želja po izražanju in sprejetju lahko najstnike napelje k pretiranemu razkrivanju. Tako npr. razkrijejo pomembne kontaktne podatke ali pa slike delijo z neznanci.

Odrasli se ne zavedajo, kakšen pomen ima to za najstnike. Prvi odziv staršev je lahko tak, da najstniku prepovejo dostop do spleta ali družabnih omrežij, da bi se izognili tveganjem, kar pa lahko povzroči druge težave.

Naučimo jih varne rabe spleta

V teh časih si je skoraj nemogoče predstavljati, da bi se odraščajoč najstnik lahko izognil uporabi spleta in drugim spletnim komunikacijam. V takšnem primeru se pojavlja nevarnost, da bi bil najstnik ob odsotnosti minimalnih tveganj prikrajšan za prednosti, ki mu jih lahko ponudi splet. Prav tako najstnik ne bi imel priložnosti, naučiti se spoprijemati z nevarnostmi in varno uporabljati splet.

Najboljši primer za starše, ki želijo otroka spodbuditi k varni uporabi spleta in družabnih omrežij, je model učenja plavanja. Pri plavanju poskrbimo, da otroci v vodo vstopijo počasi in da znajo plavati, preden jim dovolimo, da plavajo sami in v globoki vodi.

Raziskovalci so uporabili podatke raziskovalnega centra Pew Research Center 2012 in raziskave upravljanja zasebnosti, ki je zbrala podatke o vedenju najstnikov na družabnih omrežjih. Izvedena je bila med 588 najstniki iz Združenih držav Amerike, med katerimi je bila večina aktivnih uporabnikov spletnih strani kot je npr. Facebook.

Vir: Penn State News.

Fakulteta za družbene vede

Center za družboslovno informatiko logo

Arnes MISSSInsafe


Za vsebine spletne strani odgovarjajo izključno avtorji (izvajalci projekta Center za varnejši internet). Evropska unija ne odgovarja za kakršnokoli morebitno uporabo na njej navedenih informacij.

Uporaba piškotkov

© Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani.
Vse pravice pridržane, razen za vsebine (videi, gradiva, besedila, slike itd.), ki so objavljene pod licencami Creative Commons.