Točka osveščanja o varni rabi interneta in mobilnih naprav za otroke, najstnike, starše in učitelje

Ne verjemi obljubam! Drugo pravilo kibernetske higiene

21.10.2019

V letu 2018 je nacionalni odzivni center za kibernetsko varnost SI-CERT obravnaval 2.431 incidentov, pri čemer je število obravnavanih primerov družbenega inženiringa in goljufij preseglo število tehničnih napadov. Obravnavali so kar 1.372 primerov goljufij, največ do zdaj. Zgolj tehnični ukrepi ne morejo zagotoviti varne rabe sodobnih tehnologij, še vedno je na strani uporabnikov, da prepoznajo znake spletnih goljufij.

Vabe, ki jih nastavljajo spletni goljufi, so zelo preproste – nizke cene in velike obljube, pa naj bodo super zaslužki, ugodni krediti, milijonske nagrade, zastonj vinjete za en sam »Like« ali neverjetno poceni izdelki. Uporabniki se žal prepozno zavejo, da so bili prevarani. Po pomoč se obrnejo, ko je njihov denar že na drugem koncu sveta. Najpogosteje se uporabniki obrnejo po nasvet, ko ne prejmejo plačanega izdelka. Ali pa se zapletejo v nigerijsko prevaro in po številnih obljubah, da bodo prejeli neko »dediščino« ali »skriti zaklad«, so še vedno oni tisti, ki nakazujejo denar za številne izmišljene stroške. Zaradi uspešnega zakrivanja sledi in nakazovanja denarja v afriške države in na Kitajsko je preiskovanje oteženo, ravno zato ima preventiva še toliko večjo težo. Po besedah SI-CERT v skoraj 25-letni zgodovini še niso imeli primera, ko bi žrtev goljufa dobila povrnjen denar, ki je bil nakazan v neko afriško državo.

Ponovno lažni krediti, tokrat na Facebook straneh

SI-CERT letos beleži porast ponudb za lažna posojila oz. kredite. Že leta 2012 so prejemali prijave ogoljufanih posameznikov, ki so vzpostavili stik z goljufi na različnih forumih in spletnih oglasnikih. Zdaj pa se lažne ponudbe pojavljajo predvsem na Facebooku, kjer goljufi izkoriščajo logotipe in vizualno podobo slovenskih finančnih ustanov in postavljajo Facebook strani z namenom zavajanja.

V naslednjem koraku goljufi zahtevajo, da jim posredujete osebne podatke, pogosto zahtevajo tudi kopijo osebnega dokumenta, ki pa ga lahko zlorabijo pri drugih goljufijah. Lahko vam ukradejo identiteto, se predstavljajo v vašem imenu, ponujajo posojila, oddajajo stanovanja ipd. Zato se po informacije o posojilu vedno obrnite na uradne komunikacijske kanale bank, nikoli pa se ne dogovarjajte za posojila z neznanci prek različnih klepetalnic, forumov, Facebook Messengerja ali spletnih oglasnikov.

V državah članicah EU bo ves oktober potekala kampanja Evropski mesec kibervarnosti, ki postavlja v ospredje osnove kibernetske higiene. Slovenija tudi letos v vseevropski iniciativi sodeluje s programom ozaveščanja Varni na internetu, ki ga koordinira odzivni center za kibernetsko varnost SI-CERT. Spletne uporabnike bodo ves mesec opozarjali na osnovne varnostne ukrepe, ki so preprosti, ne zahtevajo posebnega tehničnega znanja, predvsem pa so učinkoviti. In ravno pri spletnih goljufijah je preventiva še toliko pomembnejša, saj ko enkrat nasedemo goljufu in nakažemo denar, je možnosti za ukrepanje zelo malo.

Fakulteta za družbene vede

Center za družboslovno informatiko logo

Arnes MISSSInsafe


Za vsebine spletne strani odgovarjajo izključno avtorji (izvajalci projekta Center za varnejši internet). Evropska unija ne odgovarja za kakršnokoli morebitno uporabo na njej navedenih informacij.

Uporaba piškotkov

© Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani.
Vse pravice pridržane, razen za vsebine (videi, gradiva, besedila, slike itd.), ki so objavljene pod licencami Creative Commons.