Točka osveščanja o varni rabi interneta in mobilnih naprav za otroke, najstnike, starše in učitelje

Odrasli na spletu niso dosti boljši od otrok

6.11.2014

Prejšnji teden je predstavnica naše točke osveščanja o varni rabi interneta SAFE.SI Ajda Petek sodelovala v oddaji Tarča na Televiziji Slovenija, v kateri je bilo govora o varnosti na spletu. Posnetek zelo zanimive oddaje si lahko pogledate tukaj. Povzetek povedanega pa so v članku pripravili tudi na Rtvslo.si, kar objavljamo spodaj:

Preventivno ravnanje je tudi pri tehnološki varnosti najpomembnejše, so se strinjali gostje Tarče.

Gorazd Božič s Si.certa je opozoril, da morajo uporabniki paziti na preventivno ravnanje, kot je zaščita s PIN-številko, paziti moramo, kje telefon puščamo in podobno. Po njegovih besedah smo dandanes izgubili tudi del digitalne suverenosti, saj imajo nadzor nad našimi podatki v Silicijevi dolini. Težava je po njegovem mnenju tudi v tem, da v naša življenja vse bolj vdira tudi država, ne le korporacije.

Ob tem je opozoril, da pri nas še vedno ni zavedanja na odločevalski ravni o pomembnosti informacijske tehnologije za gospodarstvo, primanjkuje pa nam tudi kadrov in denarja za to področje. Za primer je izpostavil, da so letos obravnavali že 3.000 incidentov, pred nekaj leti pa je bila ta številka le 300. Je pa pohvalil državo na področju izobraževanja ljudi. Staršem pa je svetoval, naj mladostnikom po pameti omejijo uporabo spleta, a naj ga ne demonizirajo.

Andrej Tomšič, namestnik informacijske pooblaščenke, pa je izpostavil, da je zavedanje, kako lahko z objavo nekaterih podatkov drugih, kot so npr. fotografije, škodimo drugim, še zelo nizko. 

Da ljudje na telefonih hranijo ogromno podatkov, kot so PIN-številke bančnih kartic, varnostnih kod od vhodnih vrat in podobno, je dejal Tilen Dominko iz podjetja Varni internet. In starši takšno napravo podarjajo otrokom, ki pa so z varnostnega področja zelo ranljivi, opozarja. Na spletu imamo tudi lažen občutek varnosti, ki bi se ga ljudje morali zavedati, saj smo vsakič, ko smo na spletu, na posreden ali neposreden v stiku s skoraj tremi milijardami ljudi.

Glavnina je iskalnikom skrita
Da smo del egoističnih medijev, je prav tako prepričan Aljoša Bagola s Pristopa, ki nas silijo v razkrivanje zasebnih trenutkov. Opozoril je, tako kot Dominko, da vidni splet predstavlja le del spleta, saj je t. i. "dark web" še veliko večji, tam se dogaja največ nezakonitih dejavnosti in tudi država nima pogosto dostopa.

Težavo vidi tudi v tem, da v šolskem sistemu seznanjanje z novo digitalno resničnostjo ni dobro integrirano, saj se mladim ne osvetljuje določenih vidikov, kot npr. komentiranje pod novicami ali da določena objava danes dobi podeseterjen odziv, saj je dostopna veliko širšemu občinstvu kot včasih.

Tamara Valenčič s Simobila je poudarila, da o ravnanju s telefonom poučujejo starše otrok in starostnike. Tudi ona je poudarila pomembnost preventivnih ukrepov. Po njenem mnenju se država še vedno ni dovolj angažirala na tem področju.

Ajda Petek s Safe.si, spletne točke za ozaveščanje o varni rabi spleta in mobilnih naprav, je glede otrok na Facebooku navedla dejstvo, da velikokrat starši otrokom, ki so mlajši od 13. leta, na tem spletnem omrežju ustvarijo uporabniški profil. Facebook namreč otrokom, mlajšim od te starosti, namreč ne dovoljuje ustvarjanja profila. Ob tem je dodala, da tudi odrasli niso dosti boljši od otrok, saj delijo veliko zasebnih podatkov na spletu in o tem niti nikoli ne razmišljajo.

Dotaknila se je tudi nasilja nad mladostniki. Pri tem svetuje, naj si shranijo morebitne pogovore, grožnje in podobno ter naj takoj to sporočijo odrasli osebi, saj jim bodo vrstniki verjetno težko pomagali. Prav tako naj na nasilje ne odgovarjajo s provokacijo in nasiljem.

 

Vir in foto: Rtvslo.si

Fakulteta za družbene vede

Center za družboslovno informatiko logo

Arnes MISSSInsafe


Za vsebine spletne strani odgovarjajo izključno avtorji (izvajalci projekta Center za varnejši internet). Evropska unija ne odgovarja za kakršnokoli morebitno uporabo na njej navedenih informacij.

Uporaba piškotkov

© Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani.
Vse pravice pridržane, razen za vsebine (videi, gradiva, besedila, slike itd.), ki so objavljene pod licencami Creative Commons.