Točka osveščanja o varni rabi interneta in mobilnih naprav za otroke, najstnike, starše in učitelje

Oktober, mesec kibernetske varnosti: Poznamo osnove kibernetske higiene?

1.10.2019

Mesec oktober je mesec kibernetske varnosti. Letošnje leto je v ospredju potreba po spremembi vedenja in načini, kako prepoznati tveganja, ki jih prinašajo nove tehnologije.

Osnove kibernetske higiene – gesla, posodobitve in varnostne kopije

Prva tema meseca kibervarnosti zajema osnovno „kibernetsko higieno“. Gre za dobre navade v zvezi s kibernetsko varnostjo, ki bi morale biti del našega vsakdana. Kibernetska varnost je navada, ki jo pridobimo v mladosti in nas spremlja vse življenje.

Varni na internetu izpostavljajo nekaj osnovnih napotkov za kibernetsko varnost: uporabljate upravljalnike gesel in aktivirajte preverjanje v dveh korakih, kjer dobite dodatno geslo za vaš uporabniški račun prek SMS sporočila ali namenske aplikacije. Skrbite, da so vse vaše naprave redno posodobljene, predvsem pa ne pozabite na varnostne kopije pomembnih dokumentov. Podatki odzivnega centra SI-CERT kažejo, da je v letu 2019 znašala povprečna izplačana odkupnina za povrnitev zašifriranih dokumentov kar 866 evrov. In ravno varnostne kopije so najzanesljivejša zaščita pred izsiljevalskimi virusi, pokvarjenim računalnikom ali izgubljenim telefonom.

V Sloveniji rekordno število primerov spletnih goljufij

Lani je odzivni center SI-CERT obravnaval 2.431 incidentov, pri čemer je število obravnavanih primerov družbenega inženiringa in goljufij preseglo število tehničnih napadov. Obravnavali so kar 1.372 primerov goljufij, največ do sedaj. Zgolj tehnični ukrepi ne morejo zagotoviti varne rabe sodobnih tehnologij, še vedno je na strani uporabnikov, da prepoznajo znake spletnih goljufij.

Vabe, ki jih nastavljajo spletni goljufi, so zelo preproste - nizke cene in velike obljube, pa naj bodo to super zaslužki, ugodni krediti, milijonske nagrade, zastonj vinjete za en sam »Like« ali neverjetno poceni izdelki. V sklopu programa Varni na internetu je nastala namenska spletna stran »Ne verjemi velikim obljubam!«, ki uporabnike izobražuje o tipičnih znakih prevar.

V drug sklop sodijo prevare, ki temeljijo na čustveni manipulaciji, žrtve pa so poleg visokega finančnega oškodovanja še pod hudim psihičnim pritiskom izsiljevalcev. Na namenski strani »Za profilno sliko je lahko kdorkoli!« je izpostavljena statistika, da se je v enem letu število primerov izsiljevanja z intimnimi posnetki povečalo za kar 400 %. Kriminalci svoje žrtve največkrat iščejo na Instagramu in Facebooku.

Evropski mesec kibernetske varnosti organizirata Agencija Evropske unije za kibernetsko varnost (ENISA) in Evropska komisija. Slovenija bo tudi letos v vseevropski iniciativi sodelovala s programom ozaveščanja Varni na internetu, ki ga koordinira odzivni center za kibernetsko varnost SI-CERT. Spletne uporabnike bodo ves mesec opozarjali na osnovne varnostne ukrepe z video kampanjo na družbenih omrežjih, televizijskim oglasom ter namensko spletno stranjo, ki v ospredje postavlja številke – dejanska finančna oškodovanja, ki so posledica okužbe z izsiljevalskimi virusi in spletnimi prevarami.

Fakulteta za družbene vede

Center za družboslovno informatiko logo

Arnes MISSSInsafe


Za vsebine spletne strani odgovarjajo izključno avtorji (izvajalci projekta Center za varnejši internet). Evropska unija ne odgovarja za kakršnokoli morebitno uporabo na njej navedenih informacij.

Uporaba piškotkov

© Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani.
Vse pravice pridržane, razen za vsebine (videi, gradiva, besedila, slike itd.), ki so objavljene pod licencami Creative Commons.