Omejevanje mladostnikov na spletu?

27.5.2016

Države članice Evropske unije so k urejanju razmer, ki jih prinaša tehnološki in digitalni napredek, pristopile združeno. V aprilu so bila sprejeta nova pravila, ki urejajo tudi področje zaščite mladostnikov na spletu, ki pa so pri nekaterih vzbudila kar nekaj dvomov.

Varstvo podatkov in soglasje staršev

V Splošni uredbi o varstvu podatkov so določeni pogoji, kdaj je obdelava podatkov posameznikov zakonita. Tako je denimo predpostavljeno, da morajo podjetja od posameznika za obdelavo pridobiti njegovo soglasje, ki ga lahko ta tudi kadarkoli prekliče. A hkrati je obdelava zakonita tudi, če je slednja nujna za opravljanje nalog v javnem interesu ali pa za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik.

Nekoliko bolj se zaplete pri zloglasnem 8. členu, ki določa, da morajo soglasje mladostnikom do 16. leta starosti podati njegovi starši oz. skrbniki. Države članice sicer to mejo zakonsko lahko znižajo, a ne pod 13. leto starosti.

Zakaj je uredba za nekatere sporna?

Že pred sprejetjem pravil so prihajala opozorila, da bi tako omejevanje mladostnikov na spletu lahko imelo negativne posledice. Opozarjajo namreč, da bi tako pravilo lahko povzročilo družbene in digitalne neenakosti med mladostniki, saj se preveč zanaša na starše in njihovo odgovornost. Mladostniki, ki denimo ne bi pridobili soglasja (možni razlogi za to so npr. nerazumevajoči ali pa brezbrižni skrbniki) bi tako imeli omejeno pravico do komuniciranja, hkrati pa izgubijo dostop do informacij. Možne posledice so predvsem porast novih strani, laganje o starosti in pa skrivanje spletnih aktivnosti pred starši. A kljub temu, so bila ta opozorila pri sprejemanju pravil preslišana, na rezultate v praksi pa bomo morali počakati – uredba bo v veljavo stopila leta 2018, do takrat pa imajo članice tudi čas, da pravila iz direktive prenesejo v nacionalno pravo.

Evropska komisija je že leta 2012 pripravila strategijo, s katero bi države članice skupaj uvedle ukrepe, ustrezne napredkom na digitalnem področju. Decembra lani pa so skupaj z Evropskim svetom in parlamentom dosegli dogovor o harmoniziranih pravilih, ki uvajajo t.i. enoten digitalni trg. Sprejeti sta bili uredba in direktiva, ki ju je Evropski parlament potrdil aprila letos. Namen teh je v prvi vrsti zaščita državljanov držav članic – poleg tega pa se bodo na ta račun zmanjšali administrativni stroški podjetij. 

Vir: http://ec.europa.eu/justice/data-protection/reform/index_en.htm in https://www.betterinternetforkids.eu/web/portal/practice/awareness/detail?articleId=687352

Za vsebine spletne strani odgovarjajo izključno avtorji (izvajalci projekta Center za varnejši internet). Evropska unija ne odgovarja za kakršnokoli morebitno uporabo na njej navedenih informacij.

Pravno obvestilo  |  Uporaba piškotkov

© Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani.
Vse pravice pridržane, razen za vsebine (videi, gradiva, besedila, slike itd.), ki so objavljene pod licencami Creative Commons.

Fakulteta za družbene vede Center za družboslovno informatiko logo Arnes MISSS Insafe
EU Logotip - Sofinancira Evropska unija Logotip URSIV