Točka osveščanja o varni rabi interneta in mobilnih naprav za otroke, najstnike, starše in učitelje

Osnove kibernetske higiene: za lepo sliko je lahko goljuf!

31.10.2019

Nacionalni odzivni center za kibernetsko varnost SI-CERT opozarja na spletne prevare, ki temeljijo na čustveni manipulaciji. Žrtve so poleg visokega finančnega oškodovanja še pod hudim psihičnim pritiskom izsiljevalcev. Lani se je izsiljevanje z intimnimi posnetki povečalo za kar 400 %.

Na SI-CERT ugotavljajo, da se je v enem letu, med 2017 in 2018, število primerov izsiljevanja z intimnimi posnetki povečalo za kar 400 %. Tudi letos se število žrtev ne zmanjšuje. Izsiljevanje z intimnimi posnetki ali sextortion je oblika spletne goljufije, ki se je v Sloveniji prvič pojavila sredi 2015, v zadnjem letu pa je opazen izrazit porast. Med žrtvami prevladujejo mlajši moški.

Prvi kontakt goljufa z žrtvijo je največkrat vzpostavljen na Facebooku, ko neznanka z izzivalno profilno sliko pošlje prošnjo za prijateljstvo in prične pogovor. Žrtev začne prepričevati, da se sleče pred spletno kamero. Ko prejme intimni posnetek ali fotografije, začne izsiljevati, da bo posnetek poslala vsem prijateljem in družini, če ji ne bo nakazal denarja. Tukaj govorimo o zelo velikih vsotah, tudi več tisoč evrov, hkrati pa so žrtve, večinoma so to mladi moški, deležni hudih groženj in psihičnih pritiskov.

V ljubezenski prevari žrtev nakazala kar 62.000 evrov.

Druga pogosta oblika čustvene manipulacije so ljubezenske prevare, kjer so žrtve večinoma ženske, finančna oškodovanja pa veliko višja. Po podatkih SI-CERT je v letu 2019 žrtev ljubezenske prevare v povprečju nakazala 12.377 €, lani je povprečno oškodovanje znašalo 9.120 €. In ravno pri tej obliki spletne goljufije so na SI-CERT zabeležili najvišje finančne oškodovanje, kjer je žrtev goljufu v posamičnem primeru nakazala kar 62.000 €. Kriminalci, praviloma iz afriških držav, žrtve prav tako iščejo na Facebooku in Instagramu, kjer postavijo lažen profil z lepimi slikami. Pošljejo prošnjo za prijateljstvo, pričnejo pogovor in razkrijejo svojo tragično življenjsko zgodbo – so osamljeni marinci, ovdoveli zdravniki z majhnimi otroki, človekoljubni delavci. Ko vzpostavijo zaupen odnos, pričnejo s prošnjami za denar. Ko je denar nakazan, sledijo vedno nove prošnje, dokler žrtev ne ugotovi, da je vse popolna laž.

Nikoli in nikdar ne pošiljajte neznancem denarja in intimnih fotografij

Temeljna ukrepa, ki veljata vedno in povsod na spletu – nikoli ne pristanite na izmenjavo intimnih fotografij in videoposnetkov z neznancem, ki ste ga spoznali na družbenih omrežjih in nikoli ne igrajte na zaupanje, ko vas neznanci prosijo za nakazilo denarja. V obeh primerih gre najverjetneje za spletne goljufe, ki so zelo prepričljivi in vztrajni.

Izteka se oktober in prinaša zaključek Evropskega meseca kibervarnosti. Gre za vseevropsko kampanjo, ki v ospredje postavlja osnove kibernetske higiene. V Sloveniji so tudi letos v sklopu programa ozaveščanja Varni na internetu spletne uporabnike ves mesec opozarjali na osnovne varnostne ukrepe, ki jih enostavno morajo poznati. Eden temeljnih ukrepov je preudarno sklepanje prijateljstev in komuniciranje na družbenih omrežjih, saj lažni profili goljufom omogočajo odlično krinko. 

Fakulteta za družbene vede

Center za družboslovno informatiko logo

Arnes MISSSInsafe


Za vsebine spletne strani odgovarjajo izključno avtorji (izvajalci projekta Center za varnejši internet). Evropska unija ne odgovarja za kakršnokoli morebitno uporabo na njej navedenih informacij.

Uporaba piškotkov

© Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani.
Vse pravice pridržane, razen za vsebine (videi, gradiva, besedila, slike itd.), ki so objavljene pod licencami Creative Commons.