Točka osveščanja o varni rabi interneta in mobilnih naprav za otroke, najstnike, starše in učitelje

Pet zlatih pravil za uporabnike družbenih omrežij

26.7.2016

Ogromne številke uporabnikov spletnih družbenih omrežij pomenijo tudi ogromno količino raznovrstnih podatkov – tako pomembnih, zanimivih, kot tudi popolnoma neuporabnih. A ob tem je bistveno, da se zavedamo, da so družbena omrežja »podaljšek« realnega življenja – kar objavimo, ima lahko vpliv tudi na realno, »offline« življenje. Zato je smiselno, da se držite nekaj osnovnih pravil.

Izogibajte se provokatorjem

T. i. spletni troli (osebe, ki namenoma provocirajo oz. pišejo nesmisle) v spletnih debatah pogosto sodelujejo zgolj z namenom, da bi druge provocirali. Najti jih je moč povsod – na forumih, v klepetalnicah in vseh drugih platformah, ki omogočajo spletno komunikacijo. Sem spadajo tudi komentarji pod novinarskimi prispevki. Priporočljivo je, da se takim uporabnikom izogibate oz. jim ne odgovarjate, saj s tem zgolj izgubljate čas in energijo. Prav tako so znani primeri, ko so se taki uporabniki hoteli maščevati z različnimi oblikami spletnega nadlegovanja.

Ne objavljajte in delite nezakonitih aktivnosti

Za nelegalne objave na družbenih omrežjih vas v večini držav lahko doleti finančna kazen, možne pa so seveda tudi hujše posledice. Četudi je objava mišljena kot šala, ni nujno, da jo bo vsaka oblast tako tudi obravnavala. Priporočljivo je, da ste seznanjeni z relevantno zakonodajo države, sploh pri objavljanju kočljivih zadev na Facebooku ali Twitterju.

Ne delite goljufij

Goljufi na uporabnike najpogosteje prežijo s šokantnimi, krutimi zgodbami o umirajočih otrocih, utapljajočih psičkih ali veteranih, ki se borijo za preživetje. Tovrstne zgodbe se po družbenih omrežjih delijo kot klic na pomoč – v resnici pa gre za finančne kraje, spletno ribarjenje (t. i. phishing, kjer gre za pridobivanje osebnih podatkov) in širjenje virusov. Resnične zgodbe, kjer se zbira pomoč, so načeloma objavljene s strani različnih uradnih spletnih strani podjetij oz. organizacij in ne individualnih neznancev. Priporočljivo je, da take zgodbe najprej res preverite, preden jih »všečkate« ali delite.

Razmislite o reakcijah bralcev

Med prijatelji na Facebooku ali Instagramu imate verjetno sošolce, nadrejene ali stranke. Tudi ko se prijavljate na novo delovno mesto, obstaja velika verjetnost, da bo delodajalec preveril vaše profile na družbenih omrežjih. Zato je smiselno, da ste previdni pri svojih objavah in znova preverite svoje nastavitve zasebnosti.

Zaščitite svoje osebne podatke

Veliko omrežij ponuja možnost »check in« s katero ostalim sporočite svojo lokacijo oz. lokacijo, kjer ste posneli fotografijo, ali napisali objavo. Tudi, ko potrdite udeležbo na dogodku, lahko družbeno omrežje o tem obvesti vaše prijatelje. Vsi ti podatki so zlahka dostopni, kar kriminalcem omogoča vse od vdiranja v vaš dom do kraje vaše digitalne identitete. Smiselno je, da preverite svoje nastavitve zasebnosti in takšnih podatkov ne delite s širšo javnostjo. Prav tako velja priporočilo, da na seznam prijateljev ne dodajate ljudi, ki jih ne poznate.

Vir in foto: https://blog.kaspersky.com/social-networking-rules/12590/

Fakulteta za družbene vede

Center za družboslovno informatiko logo

Arnes MISSSInsafe


Za vsebine spletne strani odgovarjajo izključno avtorji (izvajalci projekta Center za varnejši internet). Evropska unija ne odgovarja za kakršnokoli morebitno uporabo na njej navedenih informacij.

Uporaba piškotkov

© Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani.
Vse pravice pridržane, razen za vsebine (videi, gradiva, besedila, slike itd.), ki so objavljene pod licencami Creative Commons.