Točka osveščanja o varni rabi interneta in mobilnih naprav za otroke, najstnike, starše in učitelje

Psihološki triki, s katerimi nas podjetja vabijo k uporabi aplikacij in spletnih strani

21.5.2019

Obvestila, ki jih prejemamo na naših aplikacijah so pomembno orodje, ki ga ustvarjalci uporabljajo za vplivanje na naše vedenje, spodbujajo našo uporabo in nas vodijo k potrošnji. Aplikacije, e-pošta in spletna mesta so pravzaprav namenoma oblikovana tako, da nas čim bolj zasvojijo, saj je končni cilj podjetij, da prodajo določen izdelek.

Aplikacije, kot so družabna omrežja in spletna mesta (e-pošta na primer) imajo v današnji družbi potrošnje končni cilj prodajo izdelkov ali storitev, saj za njimi stojijo podjetja, ki jim je cilj prodaja. Na različne načine nas pritegnejo k čim večji rabi. Obstajajo številne psihološke taktike, na katere računajo podjetja, kot so:

  • Strah pred zamujanjem (FOMO): pogost pojav pri uporabi aplikacij in ima psihološko podlago. Ljudje se bojijo, da če ne bodo sodelovali v nekem dogodku ali ne bodo sledili trendu, bodo zamudili nekaj dragocenega. Uporabniki bomo na primer pogosto raje ves čas prejemali e-poštna obvestila različnih podjetij in trgovin namesto da bi se odjavili, iz strahu, da bi zamudili zanimivo vsebino ali kakšen popust.
  • Neskončna vsebina in samodejno predvajanje: pomislimo na YouTube kanale, kjer se naslednji posnetek začne takoj, ko smo končali z ogledom enega ali na Pinterest in Facebook, kjer lahko pregledujemo domačo stran do neskončnosti, saj se nikoli sploh ne konča. Tako popolnoma pademo v vsebino in se težje upremo vsaki nadaljnji objavi.
  • Načelo pomanjkanja: »pomanjkanje« je načelo, ki se močno uporablja v elektronskem poslovanju. Če je nekaj redko, postane bolj zaželeno. E-pošta z besedilom, kot je »Do razprodaje zalog«, »Samo ta teden«, »Zadnji izdelek!« cilja na to, da se uporabniki bojimo, da bo izdelka zmanjkalo, če bomo prepozni.
  • »Foot-in-the-door«: Oblikovalci privabljajo uporabnike že s prvo interakcijo, kot je »Samo en klik«, s čimer nas privabijo, da si stran ogledamo, saj nam ne vzame veliko časa. Podjetje je že pridobilo pozornost (»foot-in-the-door«) in nas privabi k nadaljnjem obisku strani.
  • Taktika »skrij mleko«: Princip je utemeljen na živilskih trgovinah, ki mleko (osnovno živilo) postavijo v oddaljen kotiček trgovine, da moramo nakupovalci hoditi mimo vseh drugih izdelkov v trgovini in bomo tako bolj verjetno več kupili. Enako se dogaja na spletu. Ustvarjalci vedo, da bomo uporabljali spletne strani za zelo specifične dejavnosti, kot je spremljanje obvestil. Ko želimo preveriti obvestilo, nas aplikacija takoj postavi na prvo stran z novicami in posledično več časa zapravimo za brskanje po vsebinah.  

Vir: Nielsen Norman Group, 28.10.2018 

Fakulteta za družbene vede

Center za družboslovno informatiko logo

Arnes MISSSInsafe


Za vsebine spletne strani odgovarjajo izključno avtorji (izvajalci projekta Center za varnejši internet). Evropska unija ne odgovarja za kakršnokoli morebitno uporabo na njej navedenih informacij.

Uporaba piškotkov

© Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani.
Vse pravice pridržane, razen za vsebine (videi, gradiva, besedila, slike itd.), ki so objavljene pod licencami Creative Commons.