Točka osveščanja o varni rabi interneta in mobilnih naprav za otroke, najstnike, starše in učitelje

Razmerja, internet in družabni mediji – kako ameriški pari uporabljajo digitalno tehnologijo

18.3.2014

Običajno pišemo o tem, kakšne so lahko posledice uporabe digitalnih tehnologij med otroki in mladostniki. Pogosto pa pozabljamo na implikacije uporabe teh tehnologij na odraslih uporabnikih. Tako kot za najstnike so lahko negativni vzorci uporabe značilni tudi za odrasle, kar je še posebej zaskrbljujoče, saj so odrasli s svojimi dejanji vzgled otrokom. 

Internet, mobilni telefoni in družabni mediji so postali ključni akterji v življenju mnogih ameriških parov - 66 % odraslih, ki so poročeni ali v drugih partnerskih odnosih. Pari uporabljajo tehnologije pri vsakodnevnih opravilih in v pomembnih trenutkih. Pogosto se pogajajo, kdaj jih uporabljati in kdaj se uporabe vzdržati, nekateri imajo zaradi uporabe tudi konfliktne in škodljive izkušnje. Hkrati je veliko parov ugotovilo, da digitalna orodja olajšajo komunikacijo in podporo. Za večino parov velja, da imata partnerja ločene e-poštne račune in račune na družabnih omrežjih, nekateri pa so poročali o skupnih računih in koledarjih. Kar je še posebej presenetljivo, za kar dve tretjini parov velja, da si partnerja delita uporabniška gesla.

Celoten vpliv tehnologije na dolgoročnih odnosih

  • 10 % uporabnikov interneta, ki so poročeni ali v partnerski zvezi, je dejalo, da je imel internet "velik vpliv" v partnerskem odnosu, 17 % jih je dejalo, da je bil vpliv »manjši«. 72 % poročenih/v partnerski zvezi je mnenja, da internet nima pravega vpliva na njihove odnose.
  • Med tistimi, ki so poročali o vplivu tehnologije na partnerski odnos, so predvsem mladi. Kar 45 % starih med 18 in 29 let, ki so v partnerskem odnosu, je dejalo, da je imel internet vpliv na njihovo zvezo.
  • 74 % odraslih, ki so dejali, da je imel internet določen vpliv na njihovo zvezo, je poročalo o pozitivnem vplivu interneta, 20 % je poročalo o negativnem vplivu, 4 % pa je dejalo, da je bil vpliv tako pozitiven kot tudi negativen.

Tehnologija kot vir podpore in komunikacije

  • 25 % poročenih ali v partnerski zvezi je sporočila pisalo partnerju, tudi ko sta bila oba doma.
  • 21 % lastnikov mobilnih telefonov in internetnih uporabnikov v partnerskem odnosu se je zaradi izmenjave sporočil na spletu ali preko mobilnega telefona čutilo bližje partnerju.
  • 9 % jih je preko spleta ali mobilnega telefona rešilo konfliktno situacijo, ki je osebno niso mogli rešiti.

Tehnologija kot vir napetosti

  • 25% uporabnikov mobilnega telefona v partnerskem odnosu je občutilo, da je njihov partner raztresen zaradi uporabe mobilnega telefona med preživljanjem skupnega časa.
  • 8% uporabnikov interneta v partnerskem odnosu se je s partnerjem sprlo zaradi količine časa, ki ga eden od njiju preživi na spletu.
  • 4% uporabnikov interneta v partnerskem odnosu se je razburilo zaradi nečesa, kar partner počne na internetu.

Tisti, ki so poročeni ali v partnerski zvezi manj kot 10 let, imajo drugačne navade glede digitalne komunikacije in delitve informacij, kot tisti, ki so v zvezi že dlje časa. To lahko pripišemo temu, da pred več kot desetimi leti ni bilo Facebooka, pametnih telefonov, komercialni internet pa je bil na voljo šele dobrih deset let. Tisti, ki so bili v partnerski zvezi že pred pojavom omenjenih tehnologij, so pogosteje začeli skupaj, kot ena enota, uporabljati Facebook ipd. Tisti, ki so v partnersko zvezo stopili kasneje, so pogosto svoje profile ustvarili individualno in jih ločeno uporabljajo tudi v zvezi. 

Tehnologija ima vpliv tudi na sam razvoj partnerskih zvez. Med tistimi, ki so v zvezi manj kot deset let, je namreč večji delež takih, ki so partnerja spoznali na spletu, bodisi na portalih za zmenkarije ali na družabnih omrežij.

Tudi odrasli neprevidni pri rabi interneta in mobilnih naprav

Najstnikom zmeraj svetujemo, da morajo biti previdni pri uporabi gesel in jih ne deliti z nikomer, tudi najboljšim prijateljem ne. To svetujemo tudi staršem, da o tem poučijo svoje otroke. Ameriška raziskava nam zanimivo kaže, da starši morda pri tem niso vedno najboljši vzgled. Kot kažejo ugotovitve, veliko partnerjev uporablja iste uporabniške račune in gesla. S tem lahko ogrozijo varnost svojih podatkov na spletu, hkrati pa otrokom dajejo napačen vzgled, da z nekom, ki mu trenutno zaupamo, lahko delimo svoje uporabniške informacije. Prav tako pogosto pišemo o problemu sekstinga med mladimi, a ta ni omejen samo na mlade. Pogost pojav, kot kaže ameriška študija, je tako tudi med odraslimi.

Deljena gesla

  • 67 % uporabnikov interneta v partnerskih zvezah je s partnerjem delilo svoje geslo za enega ali več uporabniških računov.

Deljeni uporabniški računi

  • 27 % uporabnikov interneta v partnerskih zvezah ima e-poštni račun, ki ga deli s svojim partnerjem. To je še posebej značilno za starejše pare oz. pare, ki so v zvezi več kot 10 let.
  • 11 % uporabnikov interneta v partnerskih zvezah si deli tudi spletni koledar, kar je še posebej značilno za pare med 20 in 40 leti, ki zaradi mobilnosti in aktivnosti potrebujejo več logističnega dogovarjanja.
  • 11 % uporabnikov interneta v partnerskih zvezah uporablja skupni uporabniški račun na družabnem omrežju

Seksting med odraslimi v porastu od leta 2012

  • 9 % odraslih uporabnikov mobilnih telefonov je poslalo svojo golo fotografijo preko SMS/MMS nekomu drugemu (za primerjavo, leta 2012 je to storilo 6 %).
  • 20 % je prejelo »seksting« na svoj telefon (za primerjavo, leta 2012 jih je to omenilo 15 %).
  • 3 % so posredovali prejeto seksting sporočilo nekomu drugemu – nespremenjeno od leta 2012.
  • O sekstingu med odraslimi so poročali tako samski kot tudi tisti v partnerskih zvezah; samski so sicer pogosteje poročali o tem, da so prejeli seksting sporočila in jih posredovali naprej.

O raziskavi

Poročilo temelji na telefonski raziskavi v Ameriki, ki jo je izvedel Princeton Survey Research Associates International, med 2252 anketiranci, starejšimi od 18 let. Raziskava je potekala med 17. aprilom in 19. majem 2013. 

Vir: Pew Research.

Fakulteta za družbene vede

Center za družboslovno informatiko logo

Arnes MISSSInsafe


Za vsebine spletne strani odgovarjajo izključno avtorji (izvajalci projekta Center za varnejši internet). Evropska unija ne odgovarja za kakršnokoli morebitno uporabo na njej navedenih informacij.

Uporaba piškotkov

© Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani.
Vse pravice pridržane, razen za vsebine (videi, gradiva, besedila, slike itd.), ki so objavljene pod licencami Creative Commons.