Točka osveščanja o varni rabi interneta in mobilnih naprav za otroke, najstnike, starše in učitelje

Selfie: Seveda!

29.9.2014

So izjemno priljubljeni in razširjeni povsod: selfiji, digitalni avtoportreti, ki jih uporabnik fotografira s pametnim telefonom in iztegnjeno roko. Številni selfiji so izvirni in zabavni, nekateri pa ravno nasprotno.

Romantičen sončni zahod na plaži, križ na vrhu hriba dolgega pohoda, druženje s prijatelji na festivalu: skoraj v vsaki vsakdanji situaciji lahko najdemo motiv, da si zaželimo narediti selfie. Le iztegnemo roko in s svojim pametnim telefonom ustvarimo posnetek, ki ga lahko takoj naložimo na Facebook, Instagram in Twitter. Večine prav nič ne moti, da so fotografije vedno enake in zajemajo le širino, kot jo lahko na fotografijo ujamemo z iztegom roke. Selfie je selfie in se danes šteje skoraj za kolektivno dediščino po celem svetu.

Selfiji niso izum 21. stoletja

V osnovi so selfiji klasični avtoportreti, zato o njih ne moremo govoriti kot o izumu digitalne dobe. Avtoportreti so bili priljubljeni že med renesančnimi slikarji, njihov izvor pa najverjetneje sega še dlje, celo do antičnih časov. Medtem ko je v preteklosti izdelava avtoportreta zahtevala veliko časa in talenta, pa lahko selfie v digitalni dobi ustvarijo tudi laiki. Mnoge aplikacije in orodja za urejanje slik pa pomagajo, da se posameznik na selfiju predstavi v želeni luči.

Selfijev ne delamo zase

Le redko digitalni avtoportreti ostanejo na pomnilniški kartici neopaženi – z le nekaj kliki jih lahko delimo s prijatelji in družino na družabnih omrežjih. V tem je pravi čar selfijev: ne delamo jih zase, temveč jih raje objavimo na netu. Vendar pa imajo pretirane poze ali vedno enako 'iskanje pozornosti' ravno nasproten učinek. Pogosto so selfiji vzrok ali povod za zavist, prezir, posmeh ali spletno trpinčenje.

Selfie je trend predvsem med mladimi

Pri mladostnikih so selfiji priljubljeni že leta. Eden od razlogov: selfiji pomagajo mladim, da se postavijo 'na sceno', da preizkušajo svoj lastni vpliv na druge. Pripombe in 'všečki' selfijev so za mlade informacije in merilo njihove popularnosti in privlačnosti. Tako slike, ki dobijo premalo (pozitivne) pozornosti, uporabniki pogosto celo izbrišejo. Konkurenca na družabnih omrežjih je namreč huda. Poleg iskanja pozornosti pa nekateri mladi s selfiji pokažejo svojo kreativnost. Trendi selfijev so različni, se nenehno razvijajo in kaseje pogosto tudi parodirajo, kot se je to zgodilo v primeru tako imenovanega 'duck face' s pretirano našobljenimi ustnicami.

"Seks se prodaja" – žal velja tudi za selfije

Žal so pogosti tudi goli ali seksualno oblikovani selfiji. V želji, da presežejo drug drugega, mladi pogosto precej liberalno objavljajo tudi selfije z erotičnimi in seksualnimi prizori, ki so pogosto onkraj meje dobrega okusa, kar velja tako za punce kot za fante. Pri vseh pa je želja, da bi se prikazali čim bolj privlačni in 'lepi'. Mladi si to, kaj je  'lepo' že sicer razlagajo precej klišejsko, stereotipi pa so v družabnih omrežjih še okrepljeni. Z mladimi se je tako potrebno pogovarjati, ali z golimi selfiji res najbolje izražajo sami sebe in ali bi lahko to počeli drugače. Pri tem pa se je treba zavedati, da dokler najstniške zvezde (npr. Justin Bieber, Miley Cyrus ali Rihanna) objavljajo 'negativne' fotografije, je to morda boj z mlini na veter. Preveč razkrivajoči selfiji lahko vodijo tudi naprej v tveganja kot sta seksting ali grooming (kontaktiranje mladoletnikov s strani odraslih oseb z namenom spolne zlorabe).

Vsak trenutek NI primeren za selfie

Čeprav je mobilni telefon praktično vedno pri roki, je potrebno premisliti, preden pritisnemo na sprožilec, ali je selfie v določenem trenutku res primeren. To še posebej velja, ko so na fotografiji še drugi ljudje, ujeti v neprimernih trenutkih ali poškodovani, na pogrebih, brezdomci. Prav tako ni primerno pretirano poziranje na nekaterih zgodovinskih krajih – empatija in občutek za druge vam morata dati vedeti, da zabaven selfie z zgodovinskega obeležja ali spomenika posvečenega žrtvam holokavsta pač ni primeren.

Nasveti za odgovorno uporabo selfijev

  • Vprašajte za dovoljenje. Če so na selfiju fotografirani tudi drugi, jih morate pred objavo vprašati za dovoljenje. Lahko so na sliki v za njih neugodnem položaju, z objavo brez dovoljenja pa morda kršite njihovo pravico do lastne podobe.
  • Ne sodelujte v vsakem trendu. Starši mlajših otrok skušajte otrokom dopovedati, da ne poskušajo vsake nove poze. Pogovorite se z njimi o razlogih in motivih za ustvarjanje in objavljanje selfijev na internetu, kateri so primerni in kateri lahko vodijo do negativnih posledic. Prav tako je priporočljivo, da določite pravila glede pošiljanja fotografij v klepetalnicah.  
  • Internet ne pozablja. Ko selfije enkrat delimo preko WhatsAppa, Facebooka in drugih omrežij, nimamo več nadzora nad tem, kdo vse ga bo videl ali delil naprej. Fotografije, ki krožijo na internetu, je skoraj nemogoče odstraniti. Zato premislite pred objavo selfijev na družabnih omrežjih: Ali bi me motilo, če bi ta fotografija visela v mojem razredu, v pisarni, v kavarni ali na oglasni deski? Poskrbi za svoj spletni ugled!
  • Varen seksting ne obstaja. Posebna previdnost je potrebna pri selfijih in sekstingu – torej pošiljanju razgaljenih fotografij preko mobilnega telefona prijateljem. Razkrivajoče fotografije se lahko kaj hitro znajdejo na internetu in nam škodijo še leta kasneje, npr. pri iskanju zaposlitve. Zato je za mlade še posebej pomembno, da se izogibajo pošiljanju preveč intimnih selfijev.
  • Prijavite neprimerne fotografije. Če na družabnem omrežju opazite, da krožijo neprimerne fotografije, ki ponižujejo vas ali druge, jih lahko prijavite upravljavcu omrežja. Pri težavah s slikami na Faceboooku se lahko obrnete tudi na SAFE.SI ali Informacijskega pooblaščenca.
  • Unselfie. Namesto 100 fotografij vašega obraza morda poskusite s kakšnim drugim 'unselfijem', kjer vaš obraz ne bo v ospredju in izpostavite kakšno lepo misel ali dobro delo. Lahko pa tudi zamenjajte motiv in namesto obraza raje naredite kak 'shofie' (selfie vaših čevljev) – tak selfie je zagotovljeno neškodljiv :).  

​Vir: Saferinternet.at.

Fakulteta za družbene vede

Center za družboslovno informatiko logo

Arnes MISSSInsafe


Za vsebine spletne strani odgovarjajo izključno avtorji (izvajalci projekta Center za varnejši internet). Evropska unija ne odgovarja za kakršnokoli morebitno uporabo na njej navedenih informacij.

Uporaba piškotkov

© Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani.
Vse pravice pridržane, razen za vsebine (videi, gradiva, besedila, slike itd.), ki so objavljene pod licencami Creative Commons.