Točka osveščanja o varni rabi interneta in mobilnih naprav za otroke, najstnike, starše in učitelje

Škodljive programe piše približno sto ljudi na svetu

27.10.2014

Vodja Europolove enote za internetni kriminal Troels Oerting je za BBC povedal, da je na svetu približno sto programerjev, ki pišejo zlonamerno programsko opremo. Dodaja, da jih Europol v grobem pozna, a jih vedno težje zaustavlja, so zapisali na portalu Moj Mikro.

Oerting, ki vodi enoto European Cyber-Crime Center (EC3) pri Europolu, je nastopil v BBC-jevi radijski oddaji Tech Tent in poudaril, da največje težave povzroča brezmejnost interneta. Storilcem kaznivih dejanj ni treba niti obiskati držav, v katerih kršijo zakonodajo, medtem ko mora Europol sodelovati z organi pregona številnih držav, kar upočasnjuje lovljenje storilcev. Večina storilcev je iz Rusije in drugih držav nekdanje Sovjetske zveze, kar še otežuje preiskave, čeprav, kot pravi, se kažejo izboljšave pri sodelovanju z Rusijo.

»Tako enostavno je biti spletni kriminalec. Ne rabiš biti kibernetski strokovnjak, saj lahko zgolj naložiš programe, ki jih želiš uporabiti,« meni Oerting. Orodja pretežno ruskega izvora resda piše kakšnih sto ljudi, a uporablja jih bistveno več. Zlonamerna programska oprema je komercializirana in jo je mogoče kupiti, potem pa jo seveda lahko uporablja vsakdo.

V drugem delu intervjuja se Oerting kritizira šifriranje, ki je po njegovem mnenju v izdatno pomoč zlikovcem. Mnenja o šifriranju so sicer deljenja, Europol pa meni, da anonimnost in zasebnost nista isto in da šifriranje otežuje pregon kaznivih dejanj. Oerting slikovito primerja šifriranje s tovornjaki, ki jih ne bi mogli ustaviti ter odpreti cerade in preveriti, ali se za njo morda ne skriva orožje, kar seveda ni sprejemljivo. Zato previdno dodaja, da nerad govori o stranskih vratih, a da bi morali imeti organi pregona možnost dostopa do podatkov, če imajo ustrezne odredbe.

Zagovorniki pravice do zasebnosti se s tem seveda ne strinjajo. Toda afera Prism (NSA) je tako ali tako pokazala, da omenjeni dostop v resnici bolj ali manj že imajo, sodne odredbe pa sploh niso nujne, še ugotavlja Moj Mikro.

 

Vir: Moj Mikro in BBC News

Fakulteta za družbene vede

Center za družboslovno informatiko logo

Arnes MISSSInsafe


Za vsebine spletne strani odgovarjajo izključno avtorji (izvajalci projekta Center za varnejši internet). Evropska unija ne odgovarja za kakršnokoli morebitno uporabo na njej navedenih informacij.

Uporaba piškotkov

© Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani.
Vse pravice pridržane, razen za vsebine (videi, gradiva, besedila, slike itd.), ki so objavljene pod licencami Creative Commons.