Točka osveščanja o varni rabi interneta in mobilnih naprav za otroke, najstnike, starše in učitelje

»SMACK CAM« - kaj je to?

10.2.2014

Nekateri »trendi« se znova in znova pojavljajo. Pred nekaj leti je bil, še posebej v Veliki Britaniji, popularen tako imenovani »Happy slapping«, fenomen, ki danes sliši tudi na ime »Smack Cam«. In za kaj gre? Najstniki, eden ali več, udarijo izbrano žrtev z namenom, da z mobilnim telefonom posnamejo dogodek. Posnetke napadov nato naložijo na spletne strani, kot staYoutube in Vine, od koder se ti seveda hitro razširijo po celotnem spletu. Nekateri posnetki, ki so v preteklosti krožili po spletu, so »zrežirani« in dogovorjeni z žrtvijo, vendar pa mnogi prikazujejo dejansko in resnično nasilje. 

Omenjeni posnetki so med mladimi precej priljubljeni, nekateri celo tekmujejo med seboj, kdo ima hujše posnetke na svojem mobilnem telefonu.  

Kje je meja med zabavo in resničnostjo?

Ustvarjalci takih posnetkov pričakujejo predvsem eno: dobiti čim več pozornosti in prepoznavnosti. Vendar pa je meja med zabavo in resnostjo, dovoljenim in prepovedanim, tukaj zabrisana in s strani mladih zagotovo tudi podcenjena. Za storilca dejanja se to morda zdi kot šala, vendar pa za žrtev to vsekakor ni šala, saj nima nad dogajanjem nobenega nadzora, posledice pa so lahko v primeru hujših tovrstnih napadov tudi poškodbe.

Veliko mladih ljudi ne ve, da je pošiljanje tovrstnih posnetkov, ki poveličujejo nasilje nad drugimi kaznivo dejanje, po mobilnih telefonih prav tako objava na spletnih straneh.

Pravica do lastne podobe

S tem ko na posnetkih osebo prikažejo v negativni situaciji, gre za kršitev osebnostne pravice do lastne podobe, kar najverjetneje velja za večino »Smack Cam« posnetkov. Videoposnetki in spremno besedilo, ki kršijo osebne interese žrtve tako ne smejo biti objavljeni. Kazenski zakonik, ki obravnava tudi kazniva dejanja zoper človekove pravice in svoboščine, takšno neupravičeno snemanje drugih oseb brez njihove privolitve, smatra za grob poseg v njihovo zasebnost (138. člen). Prav tako velja to za osebo, ki tak posnetek prenaša ali prikazuje drugim. Osebnostna pravica do lastne podobe daje žrtvi takšnega vedenja možnost prepovedati nadaljno uporabo videoposnetka, prav tako pa ima pravico pravno ukrepati proti osebi, ki je to objavila.

Z mladimi se je potrebno pogovarjati o nasilnih videoposnetkih

Nasilni videoposnetki lahko pri otrocih in mladostnikih vzbujajo občutke razdraženosti in vznemirjenja. Za snemanje ali spremljanje takšnih vsebin obstajajo različni motivi (npr. čustveno vzburjenje, uporništvo, pritisk vrstnikov ipd.). Prav tako je nasilje pogosto obravnavano kot »ustrezen«  način za reševanje konfliktov. Problem se tako ne skriva v digitalnih medijih, temveč v pripravljenosti in motivaciji osebe, da nasilno dejanje tudi izvede. Zato je pomembno, da se z otroci in mladostniki pogovarjamo o problematiki nasilnega vedenja. Trendi, kot so »Smack Cam« ali »Happy Slapping« lahko predstavljajo dobro izhodiščno točko za pogovor.

Vir: Saferinternet.at, Foto: Kaptain Kobold - Flickr.com

Fakulteta za družbene vede

Center za družboslovno informatiko logo

Arnes MISSSInsafe


Za vsebine spletne strani odgovarjajo izključno avtorji (izvajalci projekta Center za varnejši internet). Evropska unija ne odgovarja za kakršnokoli morebitno uporabo na njej navedenih informacij.

Uporaba piškotkov

© Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani.
Vse pravice pridržane, razen za vsebine (videi, gradiva, besedila, slike itd.), ki so objavljene pod licencami Creative Commons.