Točka osveščanja o varni rabi interneta in mobilnih naprav za otroke, najstnike, starše in učitelje

Starši, pomagajte otrokom razumeti tveganja družabnih omrežij

5.5.2015

Otroci si na spletu ustvarjajo poznanstva, ki niso resnična, a so vendar nekako realna. Tako kot odrasli, si tudi otroci želijo, da bi nekomu pripadali in bili sprejeti. To pripadnost pa lahko v današnjem času dosežejo preko družabnih medijev.

Otroci odraščajo v času, ko digitalna komunikacija in tehnologija postajata vse bolj pomembni, starši pa med tem poskušajo loviti korak s tehnologijo, ki so jo bili prisiljeni sprejeti.

Spletna aktivnost lahko zaznamuje otrokovo prihodnost

Avtorja knjige Terms of Service (»pogoji uporabe«) Jacoba Silvermana skrbi, da bodo nepazljive otroke, ki odraščajo skupaj z družabnimi omrežji, njihove digitalne preteklosti zaznamovale in preganjale na različne načine, ki se jih niti ne zavedajo. V svoji novi knjigi trdi, da je cena uporabe družabnih medijev spremenljiva, zlasti v smislu zasebnosti, in v celoti ne bo opredeljena še desetletja.

Silverman pravi, da podjetja šele začenjajo razumeti, kako uporabne so lahko digitalne informacije. Trdi, da je to, s čimer se skozi odraščanje na spletu srečujejo današnji otroci, lahko le delček tega, kar bi lahko dalo podjetjem dolgoročne podatke.

»Nadzor je del kulture, v kateri trenutno živimo in se razkazujemo, da bi bili opazovani,« pravi Silverman. »Otroke je treba izobraziti in jim povedati, da so stvari, ki jih počnejo na spletu, ne glede na to, kako prikrite so, vsem na dosegu roke z le enim klikom.«

Najstniki še nimajo pravega občutka za posledice njihovih dejanj

Schaffer in Gordon, soavtorja knjige 'Kako se povezati z vašim iNajstnikom' trdita, da se otroci, ki vstopajo v puberteto, ne zavedajo trajnosti tega, kar objavljajo na spletu, saj njihovi čelni režnji – del možganov, odgovoren za predvidevanje možnih posledic dejanj v sedanjosti – niso v celoti razviti. Starši bi morali poskrbeti za to, da otroci vedo, kaj smejo in ne smejo početi na spletu, saj se njihov občutek za posledice dokončno razvije šele v sredini dvajsetih let.

Normalno je, da tvegajo, vendar pa moramo poskrbeti, da dobra tveganja sprejemajo na drugih področjih (na primer razvijanje novih veščin). Nerealno je, da bi najstnikom prepovedali dostop do družabnih omrežij, zato Silverman pravi, da so starši tisti, ki bi morali čim bolj uravnavati njihovo naravno eksperimentiranje s tveganji. Normalno je tudi, da otroci razvijajo svojo identiteto v lastnem prostoru, pa naj bo to v njihovi sobi ali na Snapchatu, vendar pa je skrb vzbujajoče dejstvo, da podatkovne sledi iz zgodnjega otroštva lahko ostanejo za vedno.

Komunikacija in usmerjanje

Da bi lahko otroci čim varneje uporabljali družabne medije, je prvi korak k temu, da se starši izobrazijo o tehnologiji in razmislijo o tem, da bi bilo morda dobro vedeti gesla strani, do katerih otrok dostopa.

Tudi prepoved uporabe družabnih medijev ima za otroke določena tveganja. Razširjenost spleta in družabnih omrežij prinaša določene trende in če nisi del tega in ne govoriš njihovega jezika, je v družbi težko. Gordon pravi, » Vsak si želi, da bi se njegov otrok znašel v svetu, v katerem živi.«

Schaffer pravi, da bi morali k učenju otrok o družabnih medijih pristopiti na enak način, kot jih učimo voziti – je nevarno, a nujno. »Namestite zaščitne ukrepe in postavite omejitve – tako, kot jim omejite ure izhodov,« pravi Schafer.

 

VIR: Deseret News National.

Fakulteta za družbene vede

Center za družboslovno informatiko logo

Arnes MISSSInsafe


Za vsebine spletne strani odgovarjajo izključno avtorji (izvajalci projekta Center za varnejši internet). Evropska unija ne odgovarja za kakršnokoli morebitno uporabo na njej navedenih informacij.

Pravno obvestilo  |  Uporaba piškotkov

© Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani.
Vse pravice pridržane, razen za vsebine (videi, gradiva, besedila, slike itd.), ki so objavljene pod licencami Creative Commons.