Točka osveščanja o varni rabi interneta in mobilnih naprav za otroke, najstnike, starše in učitelje

Tudi dobrim staršem se lahko pripetijo slabe stvari

9.12.2013

Starševstvo v internetnem svetu je preprosto težko. Tim Woda, soustanovitelj UknowKids.com, skuša ravno zaradi tega pomagati staršem pri vzgajanju v dobi interneta. Woda poudarja predvsem, kako pomembno za varnost otrok na internetu je, da so starši vključeni v otrokovo življenje na spletu, da vedo tudi, kdo so otrokovi prijatelji na Facebooku. Večina staršev tega seveda ne ve, na svojih predavanjih ugotavlja Woda.

Tudi Woda se kot starš 14-letnika sooča s podobnimi problemi. Njegov sin je tako pred petimi leti sprejel prošnjo za prijateljstvo  »prijatelja od prijatelja«, pri čemer se je izkazalo, da je novi »prijatelj« spletni predator. Takrat se je Woda odločil sprejeti številne proaktivne ukrepe, da bi dosegel večjo varnost otroka pri uporabi interneta. Upošteval je vse nasvete, ki so mu jih povedali strokovnjaki glede starševskega nadzora programske opreme, o postavitvi računalnika v dnevni prostor in pogovarjanju z otroki glede pametnih odločitev. Glavni izziv, kot ugotavlja, pa je v tem, da otroci preprosto pač ne počnejo tega, kar jim svetuješ. Tako se slabe stvari dogajajo dobrim staršem, najstniki pa mislijo s svojo glavo. Njihova želja po zasebnosti je večja kot želja po delitvi informacij s svojimi starši.

Študije kažejo, da sta dva od treh staršev nepoučena o spletnih aktivnostih svojih otrok. Deloma tudi zato, ker otroci pogosto skrivajo oz. izbrišejo svojo internetno zgodovino. Po sinovi negativni izkušnji se je Woda spraševal, kako je do tega prišlo in zakaj, ali je postavljal premalo pravil itd. Ugotovil je, da se svet okoli njega spreminja hitreje, kot njegov pristop biti v koraku s spremembami. Danes so družbeni mediji razširjeni in vpeti v vsakdanja življenja, če pa se spomnimo 15 let nazaj ni bilo nobenega Facebooka, Googla ali Tumblra.

Realnost je namreč, da je tehnologija bliskovito napredovala, starševske sposobnosti te generacije pa ne tako hitro. To seveda ni krivda te generacije, je pa zagotovo njen pomemben problem. Zato Woda spletnega ustrahovanja, sekstinga in podobno ne dojema kot tehnološkega problema, temveč kot starševski problem. Woda tako predlaga nekaj ukrepov, kako naj starši vnesejo tehnologijo v vsakdanjo vzgojo otrok.

1. Otroke je potrebno učiti, da tehnologija ni samo igrača, temveč tudi orodje. Z otroki se že zgodaj začnite konstruktivno pogovarjati o različnih rabah tehnologije. Če otroci vidijo tehnologijo kot orodje v nasprotju z enostavno napravo namenjeno njihovi zabavi, bodo skušali najti bolj produktivne oz. koristne načine njene uporabe.

2. Starši morajo sodelovati v digitalnem svetu svojih otrok, z njimi igrati tudi igre. Tako kot starši skupaj z otroki vozijo kolesa, se igrajo s hišo za punčke s svojo hčerko, tako naj sodelujejo tudi pri spletnih igrah. Starši morajo upoštevati, da so se igrače njihovih otrok spremenile in, če želijo biti vključeni v njihovo igro, lahko to pomeni tudi igranje igre Farmville.

3. Starši morajo določiti omejitve za uporabo mobilnih telefonov. Tudi telefoni so računalniki, zato moramo tako za računalnik kot za mobitel postaviti ista pravila. Večina staršev ne določi omejitev vse, dokler se ne pojavi dejanski problem. To pa je običajno razlog, da do problema pride, saj se ne zavedajo, da je mobilni telefon majhen računalnik. Na eni strani sprejemajo ukrepe in postavijo računalnik v dnevno sobo, na drugi strani pošljejo otroka spat s pametnim telefonom in se sprašujejo, zakaj otroku primanjkuje spanca.

4. Starši morajo otroke naučiti, da jih izrazi kot so buddy ali prijatelj (angl. friend) ne bodo zavedli. Spletne strani lahko v imenu vsebujejo izraze, kot je »friend«, vendar to še ne pomeni, da ne gre za popolnega tujca. Prijatelj je nekdo, ki ste ga spoznali v živo in z njim zgradili nek odnos. Otrokom nenehno govorimo, naj ne zaupajo neznancem. Ko pa je govora o spletu, na ta pravila preprosto pozabimo. Starši se morajo tega zavedati in otroke učiti,  da tudi na spletu ne zaupajo neznancem.

Vir: Tony Loftis, huffingtonpost.com, Foto: ikeepsafe.org

Fakulteta za družbene vede

Center za družboslovno informatiko logo

Arnes MISSSInsafe


Za vsebine spletne strani odgovarjajo izključno avtorji (izvajalci projekta Center za varnejši internet). Evropska unija ne odgovarja za kakršnokoli morebitno uporabo na njej navedenih informacij.

Uporaba piškotkov

© Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani.
Vse pravice pridržane, razen za vsebine (videi, gradiva, besedila, slike itd.), ki so objavljene pod licencami Creative Commons.