Točka osveščanja o varni rabi interneta in mobilnih naprav za otroke, najstnike, starše in učitelje

Tudi najmlajši so lahko žrtve groominga in spolne zlorabe prek spleta

19.6.2018

Spletne strani in aplikacije za oddajanje v živo so zelo privlačne za storilce spolnih zlorab otrok. So priljubljena platforma za spletni grooming, a prav tako ne smemo pozabiti da lahko do stika pride tudi prek drugih družabnih omrežij, ki morda ne predstavljajo tako odkrito tveganje. Žrtve so lahko celo tri leta stari otroci, zato morajo biti starši že kmalu pozorni na vsa tveganja, ki jih predstavljajo družabna omrežja in neznanci, ki nimajo dobrih namenov.

Nova raziskava Fundacije Internet Watch (IWF) iz Velike Britanije, je razkrila veliko število otrok, ki so doživeli spolno zlorabo prek spletnega oddajanja v živo. V okviru raziskave, ki je potekala tri mesece, so identificirali 2.082 posnetkov spolne zlorabe otrok v živo. Ugotovili so, da je bilo kar 98 % žrtev mlajših od 13 let, 28 % žrtev pa mlajših od 10 let. Nekatere žrtve so bile stare tudi samo tri leta. 96 % posnetkov je prikazovalo otroka samega, v domačem okolju, ker pa na veliko posnetkih ni bilo prisotne nobene odrasle osebe, ugotavljajo, da je bilo veliko otrok prisiljenih v to, da se snemajo sami in oddajajo v živo. 18 % zlorab je bilo označenih kot kategorija A, kar vključuje posilstvo in spolno mučenje otrok. 

Storilci spolnih zlorab otrok vse bolj uporabljajo spletna mesta, katerih primarno delovanje je prenašanje vsebin v živo, kot sta na primer Periscope ali Omegle. Prek tovrstnih aplikacij lahko v živo predvajamo svoj videoposnetek ter komuniciramo z neznanci. Takšne spletne strani so za storilce spolnih zlorab privlačne, saj je odziv sogovornika takojšen, otroke pa z različnimi triki in zvijačami privedejo do spolnih dejanj (spletni grooming). A niso zgolj spletna mesta za oddajanje v živo tista, ki predstavljajo tveganje, saj se spolne zlorabe otrok prek spleta dogajajo na različnih platformah, tudi na najpriljubljenejših družabnih omrežjih, kot je Facebook. Storilec potrebuje zgolj spletni dostop do otroka in možnost zasebne komunikacije ter snemanja/oddajanja ali pošiljanja posnetkov.

Staršem svetujemo, da so pozorni na to, katera družabna omrežja in druge spletne strani za komunikacijo uporablja otrok. Dobro se podučite o njih, da boste vedeli, katere pasti in tveganja obstajajo. Prav tako sprašujte otroka, s kom se pogovarja prek spleta ter o čem se pogovarja. Opozorite ga na nevarnosti pogovora z neznanci ter mu ponudite pomoč v primeru, da otrok na spletu naleti na nekaj, ob čemer mu je nelagodno. Poskusite imeti čim bolj zaupen odnos z njim, saj to velja kot najboljša preventiva.

Fakulteta za družbene vede

Center za družboslovno informatiko logo

Arnes MISSSInsafe


Za vsebine spletne strani odgovarjajo izključno avtorji (izvajalci projekta Center za varnejši internet). Evropska unija ne odgovarja za kakršnokoli morebitno uporabo na njej navedenih informacij.

Uporaba piškotkov

© Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani.
Vse pravice pridržane, razen za vsebine (videi, gradiva, besedila, slike itd.), ki so objavljene pod licencami Creative Commons.