Točka osveščanja o varni rabi interneta in mobilnih naprav za otroke, najstnike, starše in učitelje

Vpliv spletnega trženja na otroke

3.6.2016

Otroci preživijo vedno več časa na spletu, saj je ta kot vir informacij in zabave nadomestil televizijo. Enako velja tudi za oglaševalce, za katere je splet postal glavni kanal marketinga, slednjemu pa so izpostavljeni tudi mladostniki. Da bi bolje razumeli vplive oglaševanja na otroke v Evropi, je Evropska komisija financirala raziskavo, ki je ugotavljala značilnosti in pogostost spletnega oglaševanja, vpliv slednjega na vedenje otrok in regulacijo med državami članicami.

Študija je pokazala, da so netransparentne marketinške strategije, ki jih otroci niso vedno zmožni razumeti, pogoste. Izpostavljeni so jim predvsem na družbenih omrežjih, spletnih igrah in drugih mobilnih aplikacijah. Analiza 25-ih najbolj popularnih spletnih iger je pri večini pokazala prisotnost oglaševanja. V izogib oglaševanju nekateri ponudniki ponujajo možnost plačila, a so denimo uporabniki iger na družbenih omrežjih slednjemu, kljub plačilu, še vedno izpostavljeni.

Otroci se marketinških strategij ne zavedajo

V okviru študije sta bila izvedena dva vedenjska eksperimenta, ki sta zajela otroke med šestim in dvanajstim letom starosti. Ugotovitve slednjih so pokazale, da marketinške strategije vplivajo na otroke, ne da bi se slednji tega zavedali. Predvsem vplivajo na otrokovo potrošniško vedenje – mnogo aplikacij namreč s takimi strategijami spodbuja dodatno nakupovanje znotraj aplikacije. Zato je Evropska komisija s posameznimi nacionalnimi organi, pristojnimi za zaščito potrošnikov, zahtevala označitev iger, ki ponujajo dodatne nakupe, in začela opozarjati razvijalce iger na tovrsten problem.

Zaščita otrok se med državami razlikuje

Med posameznimi evropskimi državami se raven zaščite pred vplivi marketinga razlikuje – zaradi različne regulacije oz. zakonodaje, pa tudi zaradi različnih praks staršev pri nadzoru otrok. Zaskrbljujoče je dejstvo, da je v večini držav članic najbolj prisotna samoregulacija spletnega marketinga, hkrati pa večina staršev tovrstnih praks ne vidi kot veliko grožnjo za otroke oz. meni, da slednje nimajo vpliva na njih.

Rezultati študije so pokazali, da so otroci ranljiva skupina potrošnikov – zato so nekatere marketinške poteze lahko razumljene kot nepoštene. Ravno zato je potrebna predvsem močna in harmonizirana zaščita med državami članicami. Evropska komisija bo rezultate upoštevala pri reviziji in pri ustvarjanju relevantne zakonodaje,  pri vzpostavljanju t.i. skupnega digitalnega trga ter pri sodelovanju s pristojnimi nacionalnimi organi.

Vir in foto: Impact of online marketing on children's behaviour

Fakulteta za družbene vede

Center za družboslovno informatiko logo

Arnes MISSSInsafe


Za vsebine spletne strani odgovarjajo izključno avtorji (izvajalci projekta Center za varnejši internet). Evropska unija ne odgovarja za kakršnokoli morebitno uporabo na njej navedenih informacij.

Pravno obvestilo  |  Uporaba piškotkov

© Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani.
Vse pravice pridržane, razen za vsebine (videi, gradiva, besedila, slike itd.), ki so objavljene pod licencami Creative Commons.