Točka osveščanja o varni rabi interneta in mobilnih naprav za otroke, najstnike, starše in učitelje

Vse več britanskih staršev uporablja programske nastavitve za nadzor otrokove uporabe interneta

30.1.2018

Med starši sta se povečali tako uporaba omrežnih nastavitev za filtriranje vsebin, kot tudi programi za nadzor, ki so nameščeni na napravo, ki jo uporablja otrok. Še en način, s katerim poskušajo zavarovati otroke pred pastmi na internetu je tudi spreminjanje nastavitev na tablicah in mobilnih telefonih, da otroci določenih aplikacij ne morejo naložiti. Starši vse bolj tudi izražajo zaskrbljenost nad količino časa, ki ga otroci preživijo na internetu in do kakšnih vsebin lahko dostopajo.

Raziskava Ofcoma je pokazala, da starši v primerjavi z letom 2016 izražajo večjo zaskrbljenost glede otrokove uporabe interneta. Večina staršev, ki so sodelovali v raziskavi, se sicer strinja, da internet prinaša več prednosti kot slabosti, a delež takšnih se je v primerjavi z letom 2016 zmanjšal.

Ker starše skrbi na kakšne vsebine lahko otrok na internetu naleti, uporabljajo tudi programske rešitve, ki preprečujejo dostop do takšnih vsebin. 40 % staršev uporablja omrežne nastavitve, ki filtrirajo vsebine, 30 % pa jih uporablja programe ali aplikacije (Net Nanny, McAfee Family Protection), ki ščitijo otrokovo napravo pred neželenimi vsebinami. Oba deleža sta se v primerjavi z letom 2016 povečala. 20 % staršev pa spremeni nastavitve na tablici ali na telefonu otroka, ki mu preprečujejo, da bi si nalagal nekatere aplikacije.

Starši pa niso zaskrbljeni samo glede vsebin, do katerih je mogoče dostopati. Na internetu lahko otroci in mladostniki naletijo še na druga tveganja, kot so ustrahovanje, pretirano oglaševanje in drugi pritiski. 40 % staršev dvanajst do petnajstletnikov je v skrbeh zaradi ustrahovanja prek spleta, 30 % staršev pa skrbi tudi s kom je njihov najstnik v stiku.

Starši vse težje zavarujejo svoje otroke pred vsemi pastmi interneta. Ponujamo nekaj kratkih nasvetov:

  • Informirajmo otroka o potencialnih tveganjih na internetu, a pri tem ne vzbujajmo pretiranega strahu. Z otrokom se pogovorimo in poudarimo, da ga ni treba biti ves čas strah.
  • Imejmo nadzor nad tem kaj otrok na internetu počne. Pogovarjajmo se o tem, katere aplikacije in igre uporablja ter določimo pravila in čas uporabe.
  • Razložimo otroku osnovne informacije o zasebnosti na internetu in jih opozorimo na t. i. digitalni odtis, se pravi, da naj pazi kaj objavlja.
  • Bodimo pozorni na znake, ki lahko kažejo na zasvojenost: spremembe navad, padec šolskega uspeha, opuščanje druženja z vrstniki ipd.
  • Otroka naučimo kritičnega mišljenja, s katerim lahko pravočasno prepoznava vsa tveganja na internetu in se z njimi spopade na pravi način. 

Več informacij o varovanju pred pastmi na internetu pa si lahko pogledate v področju »Nasveti«

Fakulteta za družbene vede

Center za družboslovno informatiko logo

Arnes MISSSInsafe


Za vsebine spletne strani odgovarjajo izključno avtorji (izvajalci projekta Center za varnejši internet). Evropska unija ne odgovarja za kakršnokoli morebitno uporabo na njej navedenih informacij.

Uporaba piškotkov

© Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani.
Vse pravice pridržane, razen za vsebine (videi, gradiva, besedila, slike itd.), ki so objavljene pod licencami Creative Commons.