Točka osveščanja o varni rabi interneta in mobilnih naprav za otroke, najstnike, starše in učitelje

Zakaj nekateri sovražijo selfije

3.7.2018

Nekateri so ljubitelji selfijev, drugi ne. Tretji jih naravnost sovražijo in obsojajo. Največkrat je slišati, da so selfiji narcistični in zlagani. Sociološke razlage pravijo, da se v ozadju tega sovraštva skriva ogroženost elitnih družbenih skupin, kot so pripadniki lepotne industrije. Selfie namreč vsakomur omogoča, da postane opažen in da se izrazi.

Selfie (sebek) je v zadnjih letih postal izjemno priljubljen, a hkrati deležen tudi kritik. Ljudje lahko selfije obožujemo ali pa sovražimo. Zakaj? Nekateri, še posebej zagreti uporabniki družabnih omrežij, kot je Instagram, so veliki oboževalci selfijev. Ljudje smo vizualna bitja, zato nam fotografije predstavljajo pomemben način komunikacije. S selfiji se na družabnih omrežjih sporazumevamo in se na tak način izražamo. A kljub temu je vse več tistih, ki selfije sovražijo.

V grobem številni selfije označujejo za narcistične, zlagane in nekakovostne. Sociologi navajajo, da se je v zadnjih letih ustvarila nekakšna moralna panika, mediji pa so polni kritičnih in obsojajočih novic o novem selfiju kakšnega zvezdnika. Moralna panika se pojavi, ko se privilegirana družbena skupina čuti ogroženo. Ker selfie daje pravico in možnost vsakomur, da je viden in da se izrazi, se na tak način privilegirane skupine, kot je lepotna industrija, čutijo ogrožene in to sovraštvo tudi prek medijev širijo naprej.

A selfie kot tak ne more biti ne dober ne slab. Gre za to s kakšnim namenom selfie objavimo in kakšen je kontekst, a v vsakem primeru je selfie zgolj način, na katerega se izražamo.

Vir: ScienceNordic, 28.5.2018

Fakulteta za družbene vede

Center za družboslovno informatiko logo

Arnes MISSSInsafe


Za vsebine spletne strani odgovarjajo izključno avtorji (izvajalci projekta Center za varnejši internet). Evropska unija ne odgovarja za kakršnokoli morebitno uporabo na njej navedenih informacij.

Uporaba piškotkov

© Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani.
Vse pravice pridržane, razen za vsebine (videi, gradiva, besedila, slike itd.), ki so objavljene pod licencami Creative Commons.