Točka osveščanja o varni rabi interneta in mobilnih naprav za otroke, najstnike, starše in učitelje

Zasvojenost z videoigrami tudi uradno priznana kot duševna motnja

21.6.2018

Z 18. junijem je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) izdala 11. različico mednarodne klasifikacije bolezni (ICD-11). V njej je kot duševna motnja opredeljena tudi zasvojenost z videoigrami. Navedena je med "motnjami zaradi zasvajajočega vedenja", na splošno pa so glavne značilnosti zaradi katerih je zasvojenost z videoigrami prišla na ta seznam zelo podobne značilnostim zasvojenosti z igrami na srečo ali zasvojenosti z različnimi substancami, kot so mamila.

Ali nas videoigre lahko zasvojijo na enak način kot nas lahko zasvojijo mamila, alkohol in druge substance je vprašanje, ki si ga tudi zdravstveni strokovnjaki postavljajo že leta. Sedaj so se pri Svetovni zdravstveni organizaciji odločili, da bodo zasvojenost z videoigrami tudi uradno priznali kot duševno motnjo.

Pri Svetovni zdravstveni organizaciji jo definirajo tako:

»Za zasvojenost z videoigrami je značilen vzorec vztrajnega ali ponavljajočega se vedenja igranja iger, ki so lahko na spletu ali brez povezave, ki jih kaže:

1) pomanjkanje nadzora nad igranjem (npr. začetek, pogostost, intenzivnost, trajanje, zaključek, kontekst);

2) dajanje prednosti igranju videoiger, tako da ima igranje prednost pred drugimi življenjskimi interesi in dnevnimi dejavnostmi;

3) nadaljevanje igranja kljub negativnim posledicam.

Vedenjski vzorec je dovolj resen, da povzroči znatno poslabšanje na osebnih, družinskih, socialnih, izobraževalnih, poklicnih ali drugih pomembnih področjih. Vzorec igralnega vedenja je lahko neprekinjen ali epizoden in se ponavlja. Takšno vedenje se kaže v obdobju najmanj 12 mesecev, da se določi diagnoza, čeprav se lahko doba določitve skrajša, če so izpolnjene vse diagnostične zahteve in so simptomi hudi.«

Glavne značilnosti, ki opredeljujejo zasvojenost z igrami kot duševno motnjo močno spominjajo na glavne značilnosti zasvojenosti z igrami na srečo in s substancami, kot so mamila in alkohol. Ravno univerzalnost teh simptomov je eden izmed glavnih razlogov, da se je na odločitev Svetovne zdravstvene organizacije že usul plaz kritik. Mnogi strokovnjaki očitajo, da so simptomi preveč splošni in se ne navezujejo dovolj na samo igranje videoiger, prav tako pa opozarjajo na pomanjkanje kakovostnih raziskav na tem področju.

Pri tem je treba opozoriti tudi, da ni vsako prekomerno igranje videoiger že opredeljeno kot motnja. Dokler igranje videoiger nima dolgotrajnejšega negativnega vpliva na naše življenje in dokler ohranjamo nadzor nad lastnim igranjem, ne bodimo v pretiranih skrbeh. Tudi če naš otrok kdaj izgubi občutek za čas ali pozabi priti h kosilu zaradi igranja, ne zganjajmo panike, saj ne gre nujno za zasvojenost z videoigrami. Strokovnjaki navajajo, da je zgolj zelo majhen delež tistih, ki igrajo videoigre, tudi zasvojen. A kljub temu bodimo pozorni, da videoigre ne prevzamejo nadzora nad našim življenjem ali življenjem našega bližnjega.

V takem primeru si preberite nekaj dejstev in nasvetov na naši strani.

Fakulteta za družbene vede

Center za družboslovno informatiko logo

Arnes MISSSInsafe


Za vsebine spletne strani odgovarjajo izključno avtorji (izvajalci projekta Center za varnejši internet). Evropska unija ne odgovarja za kakršnokoli morebitno uporabo na njej navedenih informacij.

Uporaba piškotkov

© Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani.
Vse pravice pridržane, razen za vsebine (videi, gradiva, besedila, slike itd.), ki so objavljene pod licencami Creative Commons.