Na Univerzi v Oxfordu so z analizo igričarskih podatkov 39.000 prostovoljcev starih 18 let ali več ugotovili, da igranje videoiger najverjetneje nima vpliva na posameznikovo dobrobit. Razlogi, zakaj nekdo igra videoigre, predstavljajo bolj pomemben dejavnik pri določanju počutja kot zgolj igre same.
Gre za najbolj obsežno študijo te narave do zdaj, ki je zbrala in analizirala podatke o igranju sedmih različnih popularnih videoiger v obdobju šestih tednov na odraslih. Raziskava temelji na predhodnem delu raziskovalcev, kjer so avtorji študije opazili, da posamezniki, ki več časa namenijo videoigram, izražajo tudi višjo raven dobrega počutja.
Čeprav niso našli skoraj nobenega dokaza za vzročno povezavo med igranjem videoiger in počutjem posameznika, avtorji opozarjajo, da je potrebno še veliko več sodelovanja z različnimi igralci in ustvarjalci videoiger, preden bi lahko na podlagi celovitega razumevanja problematike oblikovali konkretne usmeritve in nasvete. Več kot razvidno je, da v tem trenutku ni na voljo dovolj podatkov, da bi lahko utemeljili predpise, ki bi omejevali dostop do igranja videoiger za določene skupine.
Študija je s svojim metodološkim pristopom še posebej poudarila, kako pomembno je, da imajo raziskovalci dostop do anonimnih in transparentnih podatkov o tem, kdaj in kako uporabniki igrajo videoigre. Le z zanesljivim dostopom do igričarskih podatkov iz vseh vidikov dnevnega življenja, od računalnikov do igralnih konzol in mobilnih telefonov, bo možno celovito raziskati in spoznati učinke igranja videoiger na dobrobit posameznikov: prostovoljno deljenje podatkov v znanstvene namene je torej ključ do boljšega razumevanja naših interakcij z videoigrami.
