Lažne ocene v spletnih trgovinah: za kaj gre in kako jih prepoznati?

18.10.2022

Vedno več svojih nakupov opravimo preko spleta: je hitro in preprosto, z neštetimi izdelki na voljo. Med široko ponudbo se pogosto odločamo na podlagi zvezdic in komentarjev – a kaj, ko te ocene niso zmeraj verodostojne!

Ko potrošnik v spletni trgovini prebere komentar ali preveri oceno izdelka, lahko pričakuje, da je avtor te ocene neki drug posameznik, ki je izdelek že kupil in želel deliti svojo (pozitivno ali negativno) izkušnjo z njim. A številne analize kažejo, da ni tako: kar polovica ocen izdelkov in storitev na spletu naj bi bila lažnih. Za njimi stojijo organizacije, ki namenoma povečujejo prodajo izdelkov in storitev na spletu – pogosto s podkupovanjem strank, da objavijo čim boljše ocene v zameno za npr. popust pri naslednjem nakupu ali druga darila. Te lažne ocene pa nato zavedejo več kot 93 % potrošnikov, ki se za spletni nakup odločijo na podlagi ocen izdelka.

Velike spletne platforme, ki ponujajo številne izdelke ali omogočajo prodajo posameznim trgovcem vedno bolj pogosto posegajo po ukrepih za zajezitev lažnih ocen, tako s pomočjo umetne inteligence kot tudi zaposlenih, katerih naloga je, da prepoznajo in odstranijo lažne ocene še preden bi te lahko vplivale na odločitev potrošnikov. Pri tem imajo tudi lasten interes: da pri potrošnikih ohranijo občutek verodostojnosti spletnega okolja za nakupe. Kljub temu pa je takšna samoregulacija precej pomanjkljiva.

Zaradi tega velja, da moramo biti pri prebiranju ocen na spletu previdni. Preberemo opis izdelka, obiščemo tudi prodajalčevo ali proizvajalčevo spletno mesto in smo sumničavi, če je preveč ocen s 5 zvezdicami, če so komentarji zelo splošni, so bile visoke ocene dane v kratkem časovnem obdobju. Vse to lahko pomeni, da gre za lažne ocene.

Seveda pa je dobro upoštevati tudi, da smo ljudje različni posamezniki z različnimi pričakovanji. Ne glede na komentarje in ocene nam izdelki in storite ne morejo vsem enako ustrezati.

Vir: MIPI, 18. 8. 2022

Financirano s strani Evropske unije. Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorjev in ni nujno, da odražajo stališča in mnenja Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za zdravje in digitalno tehnologijo (HaDEA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti HaDEA.

Pravno obvestilo  |  Politika zasebnosti in uporaba piškotkov

© Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani.
Vse pravice pridržane, razen za vsebine (videi, gradiva, besedila, slike itd.), ki so objavljene pod licencami Creative Commons.

Fakulteta za družbene vede Arnes MISSS Insafe
Logotip MDP EU Logotip - Sofinancira Evropska unija