VPRAŠANJE: Pred približno mesecem se mi je zgodilo, da sem dobil elektronski dopis, da se moram prijaviti na spletno stran svoje banke zaradi varnostnih nadgradenj. Dopis je bil napisan v polomljeni slovenščini, kar se mi je zdelo sumljivo. Zato sem raje poklical na banko, kjer so mi povedali, da gre za prevaro. Zanima me, kako prepoznamo take prevare in kako se pred njimi zaščitimo.
ODGOVOR: Omenjeni tip prevare poznamo pod angleškim izrazom »phishing«, kar običajno prevajamo v »ribarjenje«. Tovrstne prevare so zelo pogoste, zato je zelo pomembno, da se naučimo, kako se odzvati, če nanje naletimo. Prevaro ste prepoznali po polomljeni slovenščini, a to ni vedno mogoče. Nekatere tovrstne prevare lahko do nas pridejo v angleščini ali pa je slovensko besedilo v elektronski pošti tako kratko, da niti ne opazimo napak. Poleg
tega so avtomatski prevajalniki, ki jih prevaranti uporabljajo, čedalje boljši. Tako se moramo naučiti, kako lahko prevaro prepoznamo po drugih znakih.
Običajno nas prevaranti nagovorijo s tem, da gre za nekaj nujnega, zato naj se hitro odzovemo, saj naj bi nam naša neodzivnost lahko povzročila težave. Drugi znak je to, da od nas želijo, da jim posredujemo svoje osebne podatke in pogosto tudi geslo ali drugo dostopno kodo. To naj jim posredujemo bodisi s povratno elektronsko pošto ali pa po spletni strani, na katero nas vodi povezava v elektronskem sporočilu. Če natančno pogledate elektronski naslov, s katerega je prišla ta pošta, boste verjetno opazili, da je malce drugačen, kot bi pričakovali. Enako velja tudi za naslov spletne strani, na katero vas vodi povezava. Opazili boste, da se naslov strani mogoče ne začne s »https« in nima simbola ključavnice, kar sta dva znaka varne povezave, ki ju mora stran banke (če gre, seveda, za banko) vedno imeti. Tudi če ne gre za poskus bančnega ribarjenja, ampak vam želijo nepridipravi ukrasti »le« geslo elektronske pošte, se lahko zgodi, da s tako pridobljenim geslom v vašem imenu dobijo dostop do drugih storitev, pri katerih se lahko identificirate s svojo elektronsko pošto.
Vsekakor vam svetujemo, da nikoli ne odpirate priponk v pošti, ki imajo neznan ali nezanesljiv izvor, ne sledite povezavam v taki pošti in po elektronski pošti nikoli ne pošiljate gesel, saj vaš ponudnik storitve od vas tega zanesljivo ne bo zahteval. Omenim naj še, da je med prazniki običajno več poskusov zlorab e-bančništva kot sicer, na kar opozarja tudi Združenje bank Slovenije na straneh www.varninainternetu.si.
Vir: Maja Vreča, Šolski razgledi, številka 20/2015, 18.12.2015
