VPRAŠANJE: Pred nekaj dnevi smo se s prijatelji pogovarjali o prihodnosti in pri tem je nekdo omenil, da so že zdaj hladilniki priključeni v internet in bodo v prihodnosti tudi vse druge naše naprave na internetu. Kaj vi menite o tem? In zakaj bi pravzaprav hladilnik sploh potreboval dostop do interneta?
ODGOVOR: Fenomen, ki ga omenjate, običajno imenujemo »Internet stvari« (Internet of Things ali IoT). To besedno zvezo je pred več kot šestnajstimi leti prvič uporabil britanski inženir Kevin Ashton, ki je poskušal z uporabo radijskih čipov izboljšati distribucijsko verigo v multinacionalki Procter & Gamble. Vaš prijatelj ima prav – ni več neobičajno, da lahko kupite hladilnik, ki kar sam »opazi«, da vam je zmanjkalo vaše običajne pijače in se je vaša zaloga zmrznjenih pic zmanjšala pod običajno število ter vse to namesto vas kar naroči po spletu. Zadeva gre lahko seveda veliko dlje. Vaš pametni telefon zjutraj ugotovi, da ste se zbudili, vam prižge luči in to sporoči aparatu za kavo, ki vam čez nekaj minut pripravi kavo, hkrati pa sporoči avtu, naj ogreje sedeže, če je zunaj hladno. V kopalnici vas ploščice ob vhodu stehtajo in straniščna školjka spotoma še opravi osnovne kemijske teste, s katerimi preverja vaše zdravstveno stanje. Preden greste iz službe, sporočite domačemu sistemu ogrevanja, naj dvigne temperaturo v hiši in ob vašem rednem večernem teku vam pametna ura beleži čas, pot in razdaljo ter porabo kalorij, podatke pa primerja z vašimi dosedanjimi rezultati, ki so shranjeni v »oblaku«. Potem so tu tudi »pametna mesta«, kjer množice povezanih naprav beležijo in upravljajo utrip mesta, od semaforjev do varnostnih kamer in javne osvetljave, pa tudi električne distribucije, vodovoda, odvoza smeti in javnega prometa.
Vse zgoraj omenjeno je možno že zdaj in ponekod je že v uporabi. Pametna mesta so v zadnjih letih postala pravi modni trend. Ocenjeno je, da je danes na internet priključenih približno pet ali šest milijard naprav. Do leta 2020 naj bi se njihovo število povečalo na 25 ali 30 milijard. Med njimi bodo prevladovala povezana tipala, ki le beležijo in sporočajo podatke. Ta številka utegne biti še precej večja, saj je komunikacija med napravami zanimiva tako za podjetja, kot tudi za države in mestne uprave. Zagovorniki interneta stvari namreč obljubljajo natanko tisto, kar politiki zelo radi slišijo: optimizacijo, nižje stroške, večjo varnost in učinkovitost. Vse to se sprva sliši kot uvod v lepše in udobnejše življenje, a nečesa promotorji »IoT« ne povedo. »IoT« namreč omogoča zbiranje in prodajo velike količine podatkov o uporabnikih. Zbiranje in obdelava podatkov sta ključna za ekonomijo interneta stvari, saj jih lahko proizvajalec proda na podatkovni borzi – zdravstvenim zavarovalnicam, trgovskim mrežam, oglaševalskim agencijam … Zato bodo začeli ponudniki v prihodnjih letih vgrajevati povezane storitve tudi v cenejše naprave, saj jim bo to lahko znatno zvišalo prihodke.
Seveda se s tem omogoča tudi vdor v našo zasebnost, saj je morda popoln vpogled vanjo prepuščen organizaciji, za katero niti ne vemo, da obstaja. Potrošniške organizacije so, denimo, lani opazile, da Samsungovi pametni televizorji poslušajo pogovore in jih pošiljajo »tretjim osebam«. Podobne zmogljivosti vgrajujejo tudi drugi proizvajalci naprav, tako da uporabniki niti ne vedo, katere podatke zbirajo mobilni telefoni, povezani televizorji ali termostati, kot tudi ne morejo preprečiti pošiljanja podatkov v računalniški oblak. Poleg tega je tu še problem varnosti pred vdori, za katero se je do zdaj že izkazalo, da je pogosto zelo slaba. Kot zanimivost – v januarju 2014 so odkrili, da je okužen povezani hladilnik poslal več kot 750.000 neželenih elektronskih sporočil (spam). Gotovo pa je še veliko huje, če vam nekdo vdre v napravo, ki lahko beleži zvok ali sliko, v upravljanje pametne hiše, avtomobila ali česa drugega.
Verjetno se bomo morali že v bližnji prihodnosti pogosto odločati med udobjem in zasebnostjo in dobro razmisliti, ali nam naše udobnejše življenje ne prinaša dodatnih nevarnosti.
Vir: Maja Vreča, Šolski razgledi, številka 12/2016, 17.6.2016
