Točka osveščanja o varni rabi interneta in mobilnih naprav za otroke, najstnike, starše in učitelje
Točka osveščanja o varni rabi interneta
Novice
Spletno predavanje Starševski nadzor pri uporabi tehnologij: da ali ne?
Na trgu so številna tehnična in programska orodja za filtriranje vsebin ter nadzor uporabe, ki staršem ponujajo različne oblike starševskega nadzora nad otroki. Safe.si bo 12. maja 2021 ob 18. uri pripravil spletno predavanje za starše predšolskih in osnovnošolskih otrok. 60-minutno predavanje bosta izvedla dr. Benjamin Lesjak in Maja Vreča, ki bosta predstavila prednosti, slabosti in pasti starševskih orodij ter skušala odgovoriti na vprašanje, ali je uporaba teh orodij priporočljiva ali ne.
Trend videov "glavni junak" v izmišljenem življenju
Na TikToku se je pojavil trend videov, kjer se uporabniki postavijo v vlogo »glavnega junaka« v izmišljeni različici svojega življenja. Vprašanje, ki ob tem porodi, pa je, zakaj sploh to počnejo?
Instagram z novostmi izboljšuje varnost mlajših uporabnikov
Na družabnem omrežju Instagram si prizadevajo za zaščito mladih uporabnikov. V marcu 2021 so v ta namen uvedli kar nekaj novih funkcij in pripravili gradiva, ki služijo zagotavljanju večje varnosti najstniškim uporabnikom.
Webinar Družbena omrežja: Dobro ali slabo?
Z uporabo družabnih omrežij ni nič narobe in so včasih lahko zelo koristna, se je pa treba zavedati njihovih nevarnosti in pasti. Zato je čas za nekaj nasvetov, kako se pametno obnašati na družabnih omrežjih.
Kako bi lahko regulirali družabne medije?
Želja po reguliranju družabnih medijev je danes prisotna v veliko državah, ki pa ne vedo, kako se tega lotiti. V poročilu Foruma za informacije in demokracijo je podanih nekaj idej, kako k temu pristopiti.
Domscrooling - neprestano brskanje po negativnih novicah
Doomscrolling je izraz, ki opisuje nenehno brskanje po negativnih novicah, kljub dejstvu, da v posamezniku sprožajo neprijetne občutke. Ta težava je posledica delovanja človeških možganov, saj so ti nagonsko pozorni na morebitno nevarno situacijo in posledično nenehno iščejo morebitne grožnje. Ker so grožnje za naše preživetje pomembnejše kot druge informacije, posvečamo več pozornosti negativnim kot pozitivnim informacijam.
»Deepfake« kot prihodnost ustvarjanja vsebin
Večinoma, ko posamezniki pomislimo na »deepfake«, si predstavljamo lažne, digitalno predelane videoposnetke običajno slavnih ljudi. Kljub vsem negativnim konotacijam, ki so zasidrane v naših glavah, pa je treba vedeti, da se ta tehnologija vedno bolj razvija in uporablja tudi v druge, bolj pozitivne namene – od komercialnih do izobraževalnih.
Facebook z novo kampanjo proti napačnim informacijam o COVID-19
Na Facebooku, Instagramu in WhatsApp se širijo različne netočne ali lažne informacije o COVID-19 in o cepljenjih. Zato je Facebook, ki je lastnik vseh teh platform, minuli mesec začel povezovati ljudi s točnimi informacijami in zmanjševati število napačnih informacij. Aktivno so začeli odstranjevati objave, ki vsebujejo napačne podatke o cepivu, prav tako pa preprečujejo širjenje netočnih zdravstvenih informacij in obveščajo uporabnike o učinkovitosti cepiv.
Varnost pri uporabi interneta med prvim valom epidemije COVID-19
Znanje o varnosti na internetu, je v današnjem času hitrega razvoja informacijsko-komunikacijskih naprav, nepogrešljiva veščina. Internet je namreč postal univerzalno okolje, ki nam poleg zabave in komunikacije nudi številne možnosti za pridobivanje novega znanja, pri čemer pa ne smemo spregledati dejstva, da na njem obstajajo tudi tveganja.
Izzivi otrok in najstnikov s posebnimi potrebami na internetu
V letu 2020 smo zaradi pandemije COVID-19 bili primorani večino naših obveznosti prenesti v digitalno obliko. Tehnologija se je izkazala kot zelo koristna, kljub temu pa ne smemo spregledati dejstva, da prinaša kar nekaj izzivov, še posebej za mladostnike in druge posameznike s posebnimi potrebami.
Strani
Financirano s strani Evropske unije. Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorjev in ni nujno, da odražajo stališča in mnenja Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za zdravje in digitalno tehnologijo (HaDEA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti HaDEA.
Pravno obvestilo | Politika zasebnosti in uporaba piškotkov
© Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani.
Vse pravice pridržane, razen za vsebine (videi, gradiva, besedila, slike itd.), ki so objavljene pod licencami Creative Commons.
