Točka osveščanja o varni rabi interneta in mobilnih naprav za otroke, najstnike, starše in učitelje

Kaj mladi počnejo na internetu

Za vas smo pripravili povzetke ključnih ugotovitev dveh pomembnih raziskav o vedenju otrok na spletu, ki sta potekali v prvi polovici leta 2010:

Več o tej tematiki si lahko preberete v priloženih posameznih sklopih raziskav EU Kids Online ter Mladi na netu: 

  • veščine otrok na internetu
  • priljubljene aktivnosti na spletu
  • soočanje s spletnim ustrahovanjem
  • izpostavljenost seksualnim vsebinam
  • internetna poznanstva
  • prekomerna raba interneta
  • učenje o internetu
  • viri varnostnih nasvetov
  • raba mobilnih naprav
  • otroci in neprimerne spletne vsebine.

Veščine otrok na internetu

EU Kids Online *: pokazalo se je, da je kar 83% slovenskih otrok (EU: 63%)  prepričanih, da znajo najti informacije o tem, kako varno uporabljati internet. Nastavitve zasebnosti na spletnih straneh mreženja zna spremeniti 79% slovenskih otrok (EU: 56%). Enak delež jih zna prav tako izbrisati zgodovino brskanja. Okoli 62% slovenskih otrok (EU: 56%) zase misli, da zna primerjati različne strani, da se odločijo, ali je informacija pravilna ali ne. Med njimi je 22% otrok, ki so stari 11 ali 12 let, s starostjo pa se delež veča. Razlik glede na spol ni. Filter zna poenostaviti 38% slovenskih otrok (EU: 28%), med njimi je 13% tistih, ki so stari 11 ali 12 let.

Raziskovalci projekta EU Kids Online so na podlagi rezultatov raziskave pripravili lestvico priložnosti, ki jih splet nudi otrokom. Lestvica zajema pet stopenj uporabe spleta, na višji stopnji kot je otrok na tej lestvi, bolj izkorišča priložnosti, ki mu jih ponuja splet. 

1. stopnja: Vsi evropski otroci, ki uporabljajo internet, dosegajo prvo stopnjo uporabe spleta. Ta vključuje delo za šolo na spletu in igranje iger sami ali proti računalniku. 14% otrok ne gre dlje od te stopnje, to pa velja za skoraj tretjino 9- do 10-letnikov in šestino otrok starih od 11 do 12 let.

2. stopnja: Naslednjo stopnjo dosega 86% evropskih otrok. Ti poleg dela za šolo in igranja iger, splet uporabljajo tudi za gledanje video posnetkov (npr. na Youtubu). Gre za uporabljanje spleta kot množičnega medija - torej za pridobivanje informacij in zabavo. Polovica 9- do 10-letnikov in tretjina od 11 do 12 let starih otrok pride le do tega nivoja uporabe interneta.

3. stopnja: Tretja stopnja vključuje še medsebojno komuniciranje (socialna omrežja, takojšnje sporočanje, elektronska pošta) in branje/gledanje novic. To stopnjo doseže 75% vseh evropskih otrok, a le polovica v avstrijskih, nemških, grških, irskih, italijanskih, poljskih in turških otrok. 

4. stopnja: Naslednjo stopnjo doseže več kot polovica (56%) otrok, starih od 9 do 16 let. Ti uporabljajo internet tudi za igranje iger z drugimi soigralci, prenašanje filmov in glasbe ter peer-to-peer izmenjavo vsebin (prek spletnih kamer, forumov ipd.). Te stvari počne le tretjina 9- do 10-letnikov in manj kot polovica otrok starih od 11 do 12 let. Države, kjer otroci bolj pogosto dosegajo to stopnjo so Švedska, Litva, Ciper, Belgija in Norveška.

5. stopnja: Le 23% evropskih otrok pa doseže to zadnjo, najbolj napredno in kreativno stopnjo, ki vključuje obiskovanje klepetalnic, izmenjavo datotek, bloganje in preživljanje časa v virtualnih svetovih. Manj kot petina od 9 do12 let starih otrok in le tretjina 15- do 16-letnikov počne nekaj od teh aktivnosti. V Sloveniji, na Švedskem, Madžarskem in na Cipru pa doseže to stopnjo uporabe interneta okoli tretjina otrok.

Mladi na netu **: da so pri iskanju informacij na internetu zelo spretni meni 57% otrok, med njimi sta dve tretjini stari med 11 in 17 let. V isti starostni  skupini 66% mladih meni, da so zelo spretni pri odpiranju novega email naslova. Polovica anketiranih otrok zase meni, da je zelo spretna pri ustvarjanju spletnega profila. Pri nameščanju filtra za nezaželeno pošto sploh ni spretnih 42% otrok, med njimi večina (71%) mlajših od 15 let. Pri odpravljanju virusa z računalnika je zelo spretnih zgolj petina anketiranih otrok, med njimi je malo manj kot polovica starih med 15 in 17 let. Pri nameščanju filtra, je med tistimi zelo spretnimi 74% moškega spola. Tudi pri odpravljanju virusa z računalnika so med zelo spretnimi predvsem dečki (79%).

Rezultati so pokazali, da okoli 80% mladih običajno ali vedno najde tisto, kar na internetu išče. Med tistimi, ki zmeraj najdejo, kar iščejo je največ tistih, starih med 11 in 14 let (34%).  Spretnost v iskanju po internetu se s starostjo veča, spol pa ne igra večje vloge. Polovica otrok se opredeljuje za povprečno spretne pri uporabi interneta. S starostjo ta delež narašča. Da so pri uporabi interneta strokovnjaki meni 9% tistih, starih med 11 in 14 let, in 12% tistih, ki so stari med 15 in 17 let. Med tistimi mladimi, ki menijo, da so strokovnjaki, je večina (75%) moškega spola.

Priljubljene aktivnosti na spletu

EU Kids Online*: raziskava je pokazala, da nekaj več kot 74% slovenskih otrok uporablja internet vsak dan ali skoraj vsak dan. Uporaba se s starostjo povečuje.

V povprečju na internetu preživijo 99 minut na dan. Tisti, stari od 9 do 10 let, na internetu preživijo približno 1 uro na dan. Skoraj 60% otrok internet uporablja v svoji sobi ali v katerem drugem zasebnem prostoru.

Iz raziskave je razvidno, da otroci internet uporabljajo za različne aktivnosti. Za šolske potrebe je internet v zadnjem mesecu uporabljalo 65% otrok, 85% jih je gledalo video izseke (npr. na spletni strani YouTube), 52% je na internetu objavilo slike, videe ali glasbo, medtem ko je spletno pošto v zadnjem mesecu uporabljalo skoraj 70% otrok.

Uporaba spletnih socialnih omrežji (npr. Facebook, MySpace …) je med slovenskimi otroci precej razširjena. Po podatkih mednarodne raziskave ima okrog 76% slovenskih otrok na spletnih socialnih omrežjih svoj profil, kar je več kot kažejo rezultati domače raziskave, ki je ugotovila, da je med mladimi 68% uporabnikov. Analiza po starostnih razredih je pri mednarodni raziskavi pokazala, da je med tistimi, starimi od 9 do 10 let, takih 47%, med tistimi, ki so stari od 11 do 12 let,  67%, svoj profil ima tudi 89% tistih, ki so stari od 13 do14 let in skoraj 92% tistih, ki so stari od 15 do16 let.
 
Mladi na netu **: Rezultati slovenske raziskave Mladi na netu kažejo, da internet približno enkrat na dan ali večkrat uporablja 70% mladih. Več kot uro na dan na internetu preživi 37% mladih.Tudi v domači raziskavi je večina anketiranih v zadnjem mesecu internet uporabljala za šolske potrebe. 70% mladih je vsaj nekajkrat na mesec iskalo informacije za šolo ali študij, 40% pa je to počelo vsaj nekajkrat na teden. Redno je internet za šolsko delo uporabljala več kot polovica najstarejših in malo manj kot četrtina najmlajših.  

Kar se uporabe socialnih omrežij tiče, je v slovenski raziskavi med tistimi, starimi od 8 do 10 let, 22% uporabnikov, med tistimi, starimi od 11 do 14 let, 71% uporabnikov, med 15- do 17-letniki jih socialna omrežja uporablja 87%, med najstarejšimi pa 84%.

Soočanje s spletnim ustrahovanjem

EU Kids Online *: rezultati so pokazali, da je v zadnjih 12 mesecih na spletu nekaj zmotilo ali razburilo 18% slovenskih otrok (EU: 12%). 69% vprašanim slovenskim otrokom (EU: 77%) je nekdo napisal nekaj opolzkega ali škodljivega, med katerimi je 80% deklic. Kar 72% otrok je bilo ob taki izkušnji dokaj do zelo razburjenih, predvsem deklice. Ob tem dogodku je 37% slovenskih otrok (EU: 36%) poskušalo zadevo rešiti samih, od tega je bilo 70% deklic, 16% slovenskih otrok (EU: 24%) pa  je upalo, da bo minilo samo od sebe. Zaradi dogodka se je 6% slovenskih otrok (EU: 12%) počutilo krivo, 15% pa se je hotelo maščevati. Med slednjimi je bilo 60% deklic. Kar 28% otrok o svoji izkušnji ni povedalo nikomur (v veliki večini najstarejši), 55% jih je povedalo staršem. 11% otrok je nekaj takega napisalo nekomu drugemu (predvsem starejši).

Spletno stran, kjer ljudje razpravljajo o tem, kako se fizično poškodovati, je v zadnjih 12 mesecih videlo 15% otrok. 8% otrok je obiskalo stran, kjer se razpravlja o samomorih. Med obiskovalci teh strani so bili predvsem otroci v starosti od 15 do 16 let. Spletne strani, kjer se razpravlja o tem, kako postati zelo suh, si je ogledalo 21% mladih. 65% je bilo med njimi žensk. Malo nižji odstotek otrok je obiskalo sovražno nastrojeno spletno stran (13%), 17% pa spletno stran z razpravami o drogah.

Mladi na netu **: okrog 2% otrokom je nekdo že kdaj rekel neprijetne ali boleče stvari prek elektronske pošte, med njimi jih je bilo 47% starih od 11 do 14 let. 9% jih je to doživelo prek takojšnjega sporočanja, 7% pa se je to zgodilo prek spletnih socialnih omrežjih, od tega jih je 38% bilo starih od 15 do 17 let. 7% vprašanih otrok je nekdo neprijetne ali boleče stvar rekel prek kratkih sporočil (SMS). V primeru prejetja nezaželenih spolnih komentarjev je 37% otrok poskušalo blokirati vsa sporočila pošiljatelja, med njimi je bilo 70% deklic, 24% otrok s to izkušnjo pa sporočilo takoj izbrisalo. Med tistimi otroci, ki so odšli na srečanje z osebo, ki so jo poznali samo prek interneta, je 10% takih, ki jih je to zmotilo ali prizadelo. Med temi je 60% žensk. 67% otrok je povedalo, da jim je oseba, s katero so se srečali, rekla nekaj žaljivega oziroma bolečega, 66% od teh je to dokaj do zelo razburilo. 80% se je o tem pogovorilo s svojimi vrstniki. Sovražno spletno stran je nenamerno obiskalo 38% otrok, namerno pa skoraj četrtina otrok.

Več o spletnem nadlegovanju si lahko preberete v priloženem poročilu raziskave EU Kids Online

Izpostavljenost seksualnim vsebinam

EU Kids Online *: kaže, da se je v preteklih 12 mesecih s podobami s spolno vsebino srečalo 37% slovenskih otrok (EU: 23%), predvsem starejši dečki. S  starostjo delež raste. 23% vprašanih otrok jih je takšno vsebino videlo vsaj enkrat na teden. 47% otrok je spolno vsebino videlo v različnih tiskanih medijih, na televiziji, DVD-ju jih je videlo 65%, 69% pa je takšne vsebine videlo na spletnih straneh (med njimi je 61% moških). Raziskava je tudi pokazala, da je 33% otrok videlo to vsebino na spletnih socialnih omrežjih, enak delež jih je to vsebino videlo na straneh za odrasle, med slednjimi so predvsem starejši mladi (59%) in osebe moškega spola (75%).

V 75% primerih soočenja slovenskih otrok (EU: 70%) s spolnimi vsebinami je šlo za slike in videe golih oseb, v 46% za slike in videe intimnih delov telesa in za slike in videe spolnih odnosov v 51% primerov. Veliko več dečkov kot pa deklic je videlo slike in videe intimnih delov (65%) in spolnih odnosov (69%). Več kot polovica otrok (53%) se o srečanju s spolno vsebino ne pogovori z nikomer.

Mladi na netu **: raziskava je pokazala, da je v preteklem letu podobe, povezane s spolnostjo, videlo 42% anketiranih otrok. Med njimi znaša delež starih od 15 do 17 let kar 41%. Nenamerno je spletno stran s spolno vsebino dokaj pogosto do zelo pogosto obiskalo 30% otrok, od tega največ tistih, starih med 15 in 17 let.  Med tistimi, ki so spletno stran zelo pogosto obiskali nenamerno je skoraj 70% deklic. V zadnjem letu je dokaj pogosto do zelo pogosto spletne strani s spolno vsebino obiskalo 15 % otrok, od tega 90% dečkov. Glede na starost jih je bilo največ starih od 15 do 17 let. Nikoli v preteklem letu spletne strani s spolnimi podobami namerno ni obiskalo 45% otrok.

Raziskava je tudi pokazala, da je oglase za strani s takšno vsebino dokaj do zelo pogosto videlo 36% mladih, med njimi je 16% otrok starih med 11 in 14 let.  Prek elektronske pošte ali takojšnjega sporočanja je takšno vsebino prijelo 58% otrok, od tega dokaj do zelo pogosto 18% otrok. Okrog 22% vprašanih otrok je že prijelo golo sliko na svoj mobilni telefon. Med tistimi, ki so stari med 11 in 14 let, je takšno vsebino prijelo 12% vseh.

Internetna poznanstva

EU Kids Online *: iz raziskave je razvidno, da je okrog 34% vprašanih slovenskih otrok (EU: 29%) imelo stik oziroma so komunicirali z osebami, ki jih v živo prej niso poznali. Med tistimi, starimi od 9 do 10 let je bilo takih 14% (EU: 12%), pri otrocih, starih od 11 do 12 let je bilo takih 19% (EU: 19%), med otroci, starimi od 13 do 14 let okrog 38% (EU: 33%), med tistimi, starimi od 15 do 16 let, pa je na spletu stik z neznanci imelo 58% (EU: 44%). Po podatkih raziskave se je 36% vprašanih slovenskih otrok že kdaj sestalo z osebo, ki jo predhodno niso poznali v živo. Pri otrocih, starih od 9 do 10 let je takšnih 9%, pri najstarejših pa več kot polovica. Več deklic (60%) se je sestalo z osebo, ki je predhodno v živo niso poznale kot dečkov (40%).  23% teh otrok (EU: 24%) se je v preteklem letu sestalo s 5 osebami ali več. Najpogosteje so otroci osebe, s katerimi so se sestali, spoznali prek spletnih socialnih omrežij. Dečki so osebe, s katerimi so se sestali, spoznali predvsem prek spletnih iger (na tak način je svoj stik spoznalo 75% dečkov) in prek emaila (66%), medtem ko je pri deklicah več srečanj s stiki iz socialnih mrež (57%) in takojšnjega sporočanja (60%). V 42% primerov je šlo za starejšega najstnika (mlajšega od 20 let), ostali pa so se sestali z vrstniki.

Delež otrok, ki so se sestali z neznancem, je dokaj visok, izkazalo pa se je, da je velika večina, skoraj 86% otrok, nekomu povedala o svoji nameri. Vsi dečki so povedali nekomu svojo namero, pri deklicah pa jih je to storilo 66%. O srečanju nikogar ni obvestilo 33% najmlajših vprašanih.  Tisti, ki so o svojih namerah obvestili druge, so namero povedali predvsem vrstnikom. 29% otrok je na srečanje z osebo, ki je predhodno v živo niso poznali nekdo spremljal.

Mladi na netu **: rezultati so pokazali, da se je 35% vprašanih otrok že kdaj sestalo z osebo, ki je predhodno niso poznali v živo. Med osebami, ki so se že sestali z osebo, ki je predhodno niso poznali je bilo 57% dečkov. Okrog  46%  vprašanih otrok je povedalo, da sta srečanje predlagala oba sodelujoča, 9% otrok pa je srečanje samih predlagalo srečanje. Med slednjimi so bili sami dečki, večina (43%) v starosti med 15 in 17 let. 48% mladih na srečanje ni nihče spremljal (66% je bilo dečkov), če pa jih je kdo spremljal (večinoma deklice), pa je to bil najpogosteje prijatelj oziroma vrstnik.

V zadnjem tednu je bilo v stiku z osebo, ki je še niso srečali iz oči v oči, prek programa za takojšnje sporočanje 5% vprašanih otrok, 9% pa prek spletnih socialnih omrežji. Izkazalo se je, da je z osebami, ki jih še niso srečali iz oči v oči v stiku več dečkov.

Nekateri otroci imajo s srečanji slabe izkušnje. 67% otrok je namreč povedalo, da jim je oseba, s katero so se srečali, rekla nekaj žaljivega/bolečega, 66% od teh je to dokaj do zelo razburilo. 80% se je o tem pogovorilo s svojimi vrstniki.

Izkazalo se je, da večina staršev ni pretirano zaskrbljena zaradi otrokove uporabe interneta in možnosti, da z njim tam v stik stopi neznanec. V skladu s podatki EU Kids Online raziskave je takšnih je nekaj manj kot 22% staršev. Prav tako zgolj četrtina staršev pravi, da jih skrbi, da bi otrok videl neprimerne vsebine na internetu. V domači raziskavi je zgolj 7% otrok odgovorilo, da njihovi starši postanejo zaskrbljeni glede njihove uporabe interneta

Prekomerna raba interneta

Raziskava projekta EU Kids Online o uporabi interneta med evropskimi otroki (vključena je bila tudi Slovenija) razkriva, da je kar 29% otrok doživelo eno ali več oblik prekomerne rabe interneta.

Raziskovalci so pretirano uporabo spleta med otroci ugotavljali z naslednjimi petimi pojavnostmi oz. trditvami: "neuspešno sem poskušal/-a preživeti manj časa na spletu", "zaradi preživljanja časa na spletu sem namenil/-a manj časa bodisi družini, prijateljem ali šolskim nalogam", "sam/-a sebe sem zalotil/-a pri brskanju brez pravega zanimanja", "mučno mi je bilo, ko nisem mogel/-la biti na spletu", "nisem spal/-a ali jedel/-a zaradi interneta").

Delež otrok, ki so se pritrdilno odzvali na vsaj eno trditev, ki je povezana s pretirano uporabo spleta, se giblje od 17% v Italiji do 49% v Estoniji. V Sloveniji je ta delež 26%. Večina otrok teh otrok je brskala po spletu brez zanimanja, kar pa še ne pomeni, da so ti otroci v nevarnosti, da postanejo odvisni. Najvišja stopnja "patološke" rabe interneta se je pokazala na Cipru, kjer je kar 5% otrok že imelo izkušnjo z vsemi petimi pojavnostmi pretirane uporabe spleta. V Sloveniji ni imel noben otrok izkušnje z vsemi petimi komponentami.

Količina časa, ki ga preživijo na spletu, ni nujno problematična!

Če vaš otrok preživi veliko časa na spletu, ni nujno, da je to znak pretirane uporabe interneta. Izraz "pretirana uporaba" je namenjen označevanju ponavljajoče, obsedene in nenadzorovane uporabe. Rezultati raziskave so pokazali, da so najbolj ranljivi za pretirano uporabo spleta in na njene negativne posledice otroci, ki so starejši, imajo čustvene težave in imajo zelo izraženo potrebo po iskanju vznemirjenja.

Problem pretirane uporabe spleta pa ima seveda negativne posledice, saj lahko vodi do slabših ocen v šoli, naraščajoče napetosti v družini, opuščanje hobijev, psihičnih težav (depresija, anksioznost, nizko samospoštovanje,...) ter do fizičnih zdravstvenih težav zaradi pomanjkanja spanca in telesne aktivnosti. Torej je to resen problem, ki se ga morajo zavedati starši. Da bi preprečili pretirano uporabo interneta  raziskovalci na podlagi rezultatov priporočajo, da so starši aktivno vključeni v otrokove spletne aktivnosti skozi podporo in razpravo, posebej a ne le takrat, ko so otroci prizadeti zaradi nečesa na spletu.

Še več ugotovitev, ki se nanašajo na pretirano uporabo spleta med otroki, si lahko preberete v priloženi raziskavi.

Učenje o internetu

EU Kids Online *: rezultati raziskave so pokazali, da se je s približno tretjino slovenskih otrok (EU: 53%) učitelj/ca v šoli pogovarjal/a o tem, kaj počnejo na internetu. Slovenskim otrokom, predvsem starim 13 let in več, so v šoli tudi razložili, zakaj so nekatere spletne strani dobre in nekatere slabe (57%) (EU: 60%). 38% vprašanim slovenskim otrokom (EU: 40%) so v šoli pomagali, ko so se srečali z vsebino, ki jih je zmotila in predlagali varne načine uporabe interneta (58%). Najmlajši (od 9 do 12 let) so bili razlage, pomoči in predlogov varne rabe deležni v manjši meri.

 
Mladi na netu **: rezultati raziskave kažejo, da otroci niso bili deležni veliko ur učenja o uporabi interneta. Okoli 28% otrok ni imelo nobene lekcije o uporabi interneta, med njimi je skoraj 60% tistih, ki so stari 14 let in manj. Približno 32% otrok je imelo nekaj ur učenja interneta, med njimi je skoraj 70% tistih, ki so stari med 11 in 17 let. Okoli 10% tistih, starih nad 15 let, pa poroča, da so imeli veliko lekcij učenja o uporabi interneta.  Pri najmlajših (8 do 10 let) je 41% takih, ki niso imeli nobene lekcije. Približno dve tretjini otrok že kdaj dobilo nasvet o tem, kako učinkovito iskati informacije na internetu. Med njimi je 33% otrok, starih med 11 in 14 let. Tudi nasvet o tem, kako ostati varen na internetu, sta dobili dve tretjini otrok, pri čemer je polovica takšnih, ki je tak nasvet dobila pogosto. Nekoliko zaskrbljujoč je podatek, da kar 43% vprašanih v starosti od 8 do 10 let še nikoli ni dobilo nasveta o varnosti na spletu. Pri starejših otrocih je ta delež bistveno nižji in predstavlja manj kot 11%. Raziskava je tudi pokazala, da so se o internetu mladi največ naučili od prijateljev vrstnikov (26%) in staršev (22%). Mlajši otroci so se o internetu naučili največ od staršev, od starejših bratov ali sester ter prijateljev. S starostjo se povečuje delež tistih, ki so se največ naučili od vrstnikov in zmanjšuje delež tisti, ki so se največ naučili od staršev.

Viri varnostnih nasvetov

Mladi na netu **: raziskava je pokazala, da je 62% vprašanih otrok informacije o varni rabi interneta dobilo v šoli. Poleg družinskih članov informacije dobivajo še od prijateljev (33%), pa tudi na internetu, televiziji in tiskanih medijih (vse 19%). Okrog 8% vprašanih otrok pravi, da informacij o varni uporabi interneta niso dobili.  Družinski člani so glavni vir informacij o varni rabi predvsem za mlajše in nekoliko pogosteje za deklice. Pri starejših otrocih in dečkih je glavni vir informacij o varni rabi interneta kar internet sam.

Rezultati raziskave tudi kažejo, da želi največ mladih informacije o varni rabi interneta dobiti v šoli (37%), pa tudi od družinskih članov. V obeh primerih prevladujejo mlajši (14 let in manj). 16% otrok je odgovorilo, da so v šoli dobili informacije glede nastavitve varnostnih filtrov in protivirusne zaščite. Da ne gre izdajati svojih osebnih podatkov, se je v šoli učila tretjina otrok, kaj je na internetu nezakonito 24%, da ne gre objavljati svojih slik 20%, kaj storiti, če te kdo nadleguje ali ustrahuje prek interneta, pa se je v šoli učila slaba četrtina mladih.

Raba mobilnih naprav

V raziskavi Mladi na netu** je bil vključen sklop vprašanj, ki zadevajo uporabo mobilnega telefona. Izkazalo se je, da  ima 93% otrok svoj mobilni telefon. Med najmlajšimi si mobilni telefon lasti 75%. Mlajši, stari do 14, imajo predvsem predplačniški paket, starejši pa naročnino na svoje ime. 64% mladim plačujejo uporabo mobilnega telefona starši, 22% pa je takih, ki stroške krijejo sami. Pri mlajših otrocih uporabo mobilnika krijejo predvsem starši, okoli tretjina starejših otrok pa si stroške deli s starši. Glede na rezultate slovenske ankete do interneta z mobilnim telefonom lahko do interneta dostopa 63% vseh mladih. Med starimi od 8 do 10 let jih ima tak mobilni telefon 31%.

Malo manj kot tretjina (29%) slovenskih otrok in mladih, starih 11 do 19 let, se je z mobilcem že slikala brez oblek in sliko posredovala, je pokazala raziskava Mladi na netu 2010. Nadaljnja analiza kaže, da so se dečki s tem tveganjem srečali v veliko večji meri kot deklice. Kar 43% dečkov je prek mobilnega telefona že poslalo svojo sliko brez obleke, to pa je storilo 14% deklic.

Otroci in neprimerne spletne vsebine

Glede na rezultate EU Kids Online raziskave, 55% otrok med 9. in 16. letom starosti meni, da na internetu obstajajo vsebine, ki vznemirjajo njih in njihove vrstnike.

Med otroki, ki spletne strani povezujejo s spletnimi tveganji, jih je 32% kot najbolj tvegane omenila spletne strani za nalaganje video vsebin, medtem ko se spletna socialna omrežja in spletne igre zdijo potencialno tvegane le dobri desetini otrok. Kot pravijo otroci, so spletne strani za nalaganje video vsebin povezane z nasilnimi in pornografskimi vsebinami.

Iz komentarjev otrok lahko sklepamo, da jih video vsebine na YouTubu vznemirjajo zaradi njihovih realističnih podob, ki jih njihovi vrstniki lahko hitro in enostavno naložijo ter delijo z ostalimi. Še posebej jih vznemirijo, nekatere pa celo šokirajo, vsebine, ki prikazujejo seksualne prizore, krute prizore, umore, nasilje nad in izkoriščanje živali.    

Na vprašanje, kaj menijo, da moti njihove vrstnike, so slovenski otroci med drugim našteli tudi »posnetke, ko ljudje uživajo drogo in potem umrejo«, »pornografske vsebine, nasilje«, »suhice na Youtubu, filmčki z veliko krvi in podobno«, »nasilje (prizori), šokantne novice«, »prikaz samomorov, napadov na ljudi ali na njihovo lastnino«, »grde slike, grdi posnetki - namiguje na spolnost«, »mučenje, ubijanje živali«, »pretepanje, grozljivke, seks«.

V povezavi s strašljivimi vsebinami otroci najpogosteje izražajo strah  - kar četrtina tistih, ki je omenila strašljiva vsebina, je izrazila strah. Pet odstotkov tistih, ki so omenili pornografske vsebine, so izrazili, da se jim take vsebine gnusijo (vendar pa se take vsebine gnusijo kar 28% tistim, ki so izrazili gnus kot odziv na spletna tveganja). Komercialne vsebine otroci večino opišejo kot »nadležne« (15% tistih, ki so omenili komercialne vsebine, so jih opisali kot nadležne). Zanimivo je tudi, da ostala omenjena tveganja (sovražni govor, rasizem, samopoškodovanje, itd.) niso povzročila tolikšnega čustvenega odziva.   

Še nekaj zanimivih izsledkov:

  • Nekatera tveganja, ki pretežno skrbijo odrasle, so otroci omenili zelo redko (na primer manj kot 1% jih je omenilo tveganja, povezana s samopoškodovanjem in tveganja o razkritju osebnih podatkov), jih je pa nekaj omenilo tveganja, ki so povezana z kršitvijo zasebnosti na internetu.  
  • Nekaj otrok je omenilo nezaželene komercialne vsebine in spam, prekomerno rabo interneta, krajo osebnih podatkov in igre na srečo.
  • »Nevarnost srečevanja tujcev« otroci le redko omenjajo, kljub temu, da je to tveganje na vrhu javne agende skrbi o spletnih tveganjih.
  • Na splošno dečke bolj motijo nasilne vsebine, deklice pa tveganja, ki nastanejo s komuniciranjem.
  • V Sloveniji predvsem mlajše otroke (med 10 in 13 letom) motijo pornografske, nasilne in krvave vsebine, ki vključujejo bodisi ljudi ali živali.

Dodatne ugotovitve so na voljo v priloženem poročilu Kaj otroke res moti na internetu?

* Raziskava EU Kids Online je potekala v letu 2010 v 25 evropskih državah. V raziskavo je bilo vključenih 25.000 otrok v starosti 9 - 16 let. Na vprašanja je odgovoril tudi eden od staršev anketiranega otroka. V nadaljnji analizi se EU Kids Online nanaša zgolj na vzorec Slovenije (1000 otrok).

** Raziskava Mladi na netu se je v letu 2010 izvajala na območju Slovenije in je zajemala 691 otrok v starosti 8 – 19 let. Tudi v slovenski raziskavi je na vprašanja odgovoril eden od staršev anketiranega otroka.

Fakulteta za družbene vede

Center za družboslovno informatiko logo

Arnes MISSSInsafe


Za vsebine spletne strani odgovarjajo izključno avtorji (izvajalci projekta Center za varnejši internet). Evropska unija ne odgovarja za kakršnokoli morebitno uporabo na njej navedenih informacij.

Uporaba piškotkov

© Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani.
Vse pravice pridržane, razen za vsebine (videi, gradiva, besedila, slike itd.), ki so objavljene pod licencami Creative Commons.