Točka osveščanja o varni rabi interneta in mobilnih naprav za otroke, najstnike, starše in učitelje

Spletni grooming

Otroci odraščajo v svetu družabnih omrežij, kot so Instagram, Facebook, Twitter, WhatsApp in drugih, večina teh pa ponuja tudi možnost zasebne komunikacije. A komunikacija ne poteka vedno zgolj med prijatelji. Z otrokom lahko stik naveže tudi odrasla, neznana oseba. V takem primeru lahko pride do spletnega groominga, ki lahko vodi do fizičnih zlorab.

Kaj je spletni grooming?

Spletni grooming ali navezovanje stikov za spolne namene z uporabo tehnologije je vedenje storilca, katerega namen je približati se otroku (mladoletni osebi, mlajši od petnajst let) prek spleta in pridobiti njeno zaupanje. Cilj storilca je običajno srečanje z otrokom in spolna aktivnost oziroma pridobitev fotografij in posnetkov otroka, ki so spolne narave.

Potek groominga

Spletni grooming poteka skozi več faz:

  1. Vzpostavljanje stika z otrokom – storilec si izbere žrtev.
  2. Pridobivanje zaupanja otroka – z naklonjenostjo, prijaznostjo, komplimenti in izražanjem pozornosti storilec poskuša pridobiti otrokovo zaupanje.
  3. Ocena tveganja – ker se storilec zaveda svojih dejanj, ocenjuje tveganje (prenos komunikacije na zasebnejše kanale, preverjanje, če otrok deli pogovore z drugimi ipd.).
  4. Vzbujanje občutka, da je med njima nekaj posebnega – storilec daje otroku občutek, da je to kar se med njima dogaja nekaj resnično posebnega.
  5. Pogovori o spolnosti – storilec naveže temo pogovora na spolnost, lahko tudi pošlje otroku svoje gole fotografije.
  6. Spolna zloraba preko spleta – po tem, ko otroku pošlje svoje gole posnetke, storilec zahteva še otrokove posnetke, lahko pride do izsiljevanja.
  7. Spolna zloraba pri srečanju v živo – storilec otroka pregovori v srečanje v živo, kjer pride do spolne zlorabe.
  8. Ohranjanje kontrole nad otrokom – storilec lahko na žrtev prenese občutek odgovornosti in sramu za to kar se je zgodilo oziroma prepriča žrtev, da se je med njima zgodilo nekaj resnično posebnega, lahko pride do groženj.

Kakšna so tveganja?

Ker se tehnologija hitro razvija in je družabnih omrežij, ki ponujajo možnost zasebne komunikacije vse več, je prav vsak otrok, ki uporablja tovrstno tehnologijo lahko žrtev groominga. Ker večina otrok med uporabo tablice, telefona in računalnika ni ves čas pod nadzorom staršev, lahko otroci komunicirajo tudi s popolnimi neznanci. Spletni grooming je zelo nevaren, saj lahko privede tako do zlorabe preko spleta kot tudi do fizične spolne zlorabe. Storilec se želi otroku čustveno približati, ga pritegniti in ga kasneje celo prepričati, da je sam kriv za zlorabo.

Posledice, ki jih spletni grooming prinaša, so lahko zelo hude. Škoda, ki jo občuti žrtev, je večinoma dolgoročna, povzroči lahko depresijo, zapiranje vase, nizko samopodobo, nezaupanje in številne psihične težave. Posebej ranljivi so otroci, ki so zaradi določenih osebnih ali družinskih okoliščin bolj dovzetni za spletni grooming; tisti, ki so osamljeni, ki se v svoji družini ne počutijo dobro, imajo težave z vrstniki ali v šoli, otroci, ki doma niso pohvaljeni ali deležni dovolj pozornosti itd.

Spletni grooming je v Sloveniji kazniv. Če je žrtev mlajša od petnajst let in če nagovarjanju sledijo konkretna dejanja, ki bi omogočila srečanje, kot so dogovori o kraju in času srečanja, je spletni grooming v skladu s Kazenskim zakonikom obravnavan kot kaznivo dejanje. Pri tem lahko pride tudi do drugih kaznivih dejanj, kot je spolni napad na osebo mlajšo od petnajst let. Če je do spletnega groominga prišlo, je takšno dejanje obvezno treba prijaviti policiji.

Praktični napotki za najstnike: 

Praktični napotki za starše: 

Priporočeni videi: 

Priporočena gradiva: 

Fakulteta za družbene vede

Center za družboslovno informatiko logo

Arnes MISSSInsafe


Za vsebine spletne strani odgovarjajo izključno avtorji (izvajalci projekta Center za varnejši internet). Evropska unija ne odgovarja za kakršnokoli morebitno uporabo na njej navedenih informacij.

Uporaba piškotkov

© Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani.
Vse pravice pridržane, razen za vsebine (videi, gradiva, besedila, slike itd.), ki so objavljene pod licencami Creative Commons.