VPRAŠANJE: Zvedela sem, da je na naši šoli letos prišlo do spletnega nadlegovanja. Kako lahko pomagamo takšne pojave preprečevati ali kako pomagati, če je do njih že prišlo?
ODGOVOR: Vrstniško nasilje je gotovo eden največjih, če ne kar največji problem, s katerimi se naši otroci srečujejo na spletu. Zato verjetno ni naključje, da je tudi na predavanjih o varni rabi interneta prav spletno vrstniško nasilje ena najpogosteje izpostavljenih tem – tako s strani šol kot staršev. O tem, koliko je vrstniško
nasilje, ki se med učenci dogaja prek spleta, tudi odgovornost šole, bi lahko na dolgo in široko razpravljali. Vsekakor pa lahko rečemo, da je to problem, pri reševanju katerega bi šola v neki obliki morala sodelovati, saj bo le tako preprečila širjenje spletnega nasilja med svojimi učenci.
Zavedati se moramo, da je ob vrstniškem nasilju splet le eden izmed medijev, ki ga nasilneži uporabijo za svoje obračunavanje z žrtvijo. Problem v primerjavi z nasiljem »na ulici« je predvsem v tem, da ga težje opazimo. Če so nas nadlegovali na šolskem dvorišču, so učitelji to zelo verjetno opazili, morda tudi starši, posebno če smo se otroci domov vrnili z buškami. Nasilje po spletu pa ostane veliko lažje prikrito, zato se pogosto niti ne zavedamo, da otrok potrebuje pomoč. Predvsem na področju preventive z ustreznim ozaveščanjem učencev. Na to temo lahko pripravi predavanja ali delavnice, predvsem pa mora učencem dati jasno vedeti, da je o takšnih stvareh treba odkrito spregovoriti, če jih doživijo sami oziroma če jih opazijo pri prijateljih. Če se nekdo počuti kot žrtev, naj se obrne po pomoč k odraslemu, ki mu zaupa. Zelo pomembno je, da se žrtev zaveda, da ustrahovalci nimajo pravice početi tega, kar počnejo, in da ima nekoga, na katerega se lahko obrne.
Vir: Domen Božeglav, Šolski razgledi, številka 5/2014, 7.3.2014
